H. wolf, G. Mahler, R. Strauss hugo wolf 1860-1903


Download 445 b.
Sana26.09.2018
Hajmi445 b.


H. WOLF, G. MAHLER, R. STRAUSS


HUGO WOLF 1860-1903

  • Slovenj Gradec – slovenske korenine, vzgoja v nemškem duhu

  • Glasbena družina

  • Šolanje: Gradec, Št. Pavel, Maribor

  • Študij: Dunaj (R. Fuchs), klavir, harmonija

  • 1881, dirigent opere v Salzburgu

  • 1884 – Dunaj, kritik, skladatelj

  • Bolezen, umre na Dunaju



HUGO WOLF

  • SAMOSPEVI (ok. 300)

  • Goethejeve pesmi

  • Mörikejeve pesmi

  • Eichendorfove pesmi

  • Španska pesmarica

  • Italijanska pesmarica



HUGO WOLF

  • SAMOSPEVI: glasba podrejena ideji pesnika, ideje Wagnerja

  • Melodika nastaja iz besedila

  • Glasba slika razpoloženja

  • Klavir in glas – harmonična celota

  • Klavir – zvočnost orkestra: predigre, medigre, epilog – simfonična pesnitev v malem



SAMOSPEVI

  • Vsebinska raznolikost

  • Različnost likov, karakterjev

  • Ljubimci, potepuhi, humoristi

  • Lovci, mornarji, kralji

  • Uživači, stoiki, verniki…

  • Raznolikost okolij



HUGO WOLF

  • GODALNI KVARTETI

  • Godalni kvartet, d-mol, 1878-84

  • Intermezzo v Es-duru za godalni kvartet, 1882-86

  • Italijanska serenada, 1887 (prva oblika za mali orkester), enostavčna, ljudska tematika



HUGO WOLF

  • SIMFONIČNE PESNITVE

  • Penthesilea, 1883-85, simf. pesnitev

    • Najpomembnejše delo te vrste med Lisztom in R. Straussom
  • Italijanska serenada (simf. pesnitev, izšla post humno)

  • OPERE

  • Der Corregidor, 1895



PRELOM STOLETJA

  • Slogovni pluralizem na vseh področjih humanistike

  • SIMBOLIZEM – nasprotje NATURALIZMU

  • HISTORICIZEM (t.i. Jugendstil)

  • GLASBA slogovno VEČSTRANSKA, SVOBODNJEŠA



GUSTAV MAHLER 1860-1911

  • Židovskega rodu, r. - Češka, u. – Dunaj

  • Študij: dunajski konservatorij (Bruckner)

  • Pianist, kapelnik

  • Bad Hall, 1880, Ljubljana, 1881-82, Olomouc, Dunaj, Praga, Leipzig…

  • Operni ravnatelj: Budimpešta, Hamburg, Dunaj – 1897, direktor dvorne opere



GUSTAV MAHLER

  • Dunaj, dirigent v OPERI

  • legendarne izvedbe Mozartovih del

  • 1907, Metropolitanka, New York, filharmonija

  • 1895, pretopi v katoliško vero

  • 1902, poroka z Almo Schindler

  • Bolezen srca



POGLED NA SVET

  • Prepričanje v neuspeh – resignacija

  • Malodušnost

  • Romantično idealizirani pogled na svet

  • Glasba visokih idealov

  • Psihološka večbarvnost

  • Bogata inštrumentacija – orkester pojmuje kot celoto



POMEN

  • Nerazumljen v svojem času

  • Uspeh 8. SIMFONIJE, 1910

  • Pomeni prekinitev romantičnega stoletja

  • Časti ga atonalna dunajska šola

  • Ni bil inovator v harmoniji – bogat izraz do ekspresivnosti

  • Nadaljeval A. Schönberg, A. Berg



GUSTAV MAHLER

  • OPERNI DIRIGENT (opere ni napisal)

  • SIMFONIK

  • Mojster PESMI v klavirski in orkestralni izvedbi:

  • VANDROVČEVE PESMI

  • DEČKOV ČUDEŽNI ROG

  • PESMI ZA UMRLIMI OTROKI

  • Teme pesmi vpletene v SIMFONIJE



SIMFONIJE, 11 DEL

  • 10. nedokončana, 11 – PESEM O ZEMLJI

  • ZGODNJE OBDOBJE, 1883-1900

  • 1. simfonija, D-dur, 1884-88, TITAN

    • Glavna tema: Davi sem šel čez poljane
    • Praizvedba kot simf. pesnitev, 1889
    • 1896, Mahler program opusti


SIMFONIJE

  • 2. SIMFONIJA, c-mol, 1893/94, praizvedba 1905

    • 5 stavkov
    • V posameznih stavkih pesmi iz zbirke Dečkov čudežni rog
    • Povezuje preprosto ljudsko pesem in poznoromantično stopnjevanje harmonije (finale)
    • Simfonična kantata


SIMFONIJE

  • 4. SIMFONIJA G-dur, 1899/1901

    • Tradicionalni 4 stavki
    • Pesmi iz Dečkovega čudežnega roga
    • Otroški sopranski solo v 4. stavku
    • Raba starih nemških napevov
    • Vzori v Schubertovi glasbi


SREDNJE USTVARJALNO OBDOBJE 1901-1907

  • 5. SIMFONIJA – kontrapunktičnost

  • 6. SIMFONIJA – “Tragična”

  • 7. SIMFONIJA – polimelodična

  • 8. SIMFONIJA, Es-dur, 1906/07

    • SIMFONIJA TISOČEV, orkester, zbor, solisti
    • 1. st. binkoštna himna
    • 2. sklepni prizor iz Fausta


ZADNJE USTVARJALNO OBDOBJE 1908-1911

  • 9. SIMFONIJA D-dur

    • 4 stavki
    • Gosta struktura glasbenega stavka
  • 10. SIMFONIJA Fis-dur

    • Skicirana
    • Dokončal zet ERNEST KŘENEK
    • glasba izrazito osebne narave
    • Vice, Zbogom, moje strune - avtobiografska


11. SIMFONIJA

  • PESEM O ZEMLJI

  • 6 pesmi za alt in tenor po kitajskih verzih v prevodu

  • Poznoromantična napetost

  • Nagnjenost h komornemu orkestrskemu zvoku

  • Dvojne fuge, pentatonika

  • Melodične anomalije



RICHARD STRAUSS 1864-1949

  • Po rodu Nemec

  • Vzori: Liszt, Wagner

  • München, kapelnik dvorne opere

    • simfonične pesnitve
    • Renesansa Mozartove umetnosti
  • Berlin, dirigent opere

  • Dunaj, upravnik opere

  • Samostojno delovanje



RICHARD STRAUSS

  • SLOG:

  • Različnost, od naturalizma do impresionizma in ekspresionizma

  • Spreminjanje oblik glede na vsebino: naturalizem, drastična harmonija, bitonalnost, meje tonalnosti

  • Skrajna zvočna sredstva kot slikanje besede, značajev….



NAJPOMEMBNEJŠA DELA

  • SIMFONIČNE PESNITVE

    • Don Juan
    • Till Eulenspiegel
    • Tako je dejal Zaratustra
  • OPERE

    • Elektra
    • Saloma
    • Kavalir z rožo


Obvezni slušni primeri

  • H. Wolf: samospevi

    • “Im frühling” (Mörike),
  • G. Mahler

    • Simfonija št. 4, 1. st.
  • R. Strauss

    • Simf. pesnitev Tako je dejal Zaratustra



Do'stlaringiz bilan baham:


Ma'lumotlar bazasi mualliflik huquqi bilan himoyalangan ©fayllar.org 2017
ma'muriyatiga murojaat qiling