BAROK
BAROK OD DUHOVNOSTI K POSVETNOSTI ZATON PREVLADE POLIFONIJE KONEC SREDNJEVEŠKIH POGLEDOV K ONOSTRANSTVU OD HUMANIZMA K ANTIKI SREDIŠČE - POSAMEZNIK SUBJEKTIVNOST V UMETNOSTI
NOVA SREDSTVA MONODIJA S SPREMLJAVO - Melodija - izraz duševnega razpoloženja posameznika
GLEDALIŠKI ODER OPERA – HUMANISTIČNO –RENESANČNI PRODUKT
ZGODNJI BAROK OK. 1560–1620 MANIERIZEM PREOBLOŽENOST TEŽNJA PO SUBJEKTIVNOSTI INDIVIDUALIZEM KROMATIKA PRERASTE DIATONIKO
ZGODNJI BAROK - skladatelji A. Willaert L. Marenzio G. Gabrieli C. Monteverdi G. Pulitti G. Caccini
ZGODNJI BAROK – prvi pojavi BENEŠKA ŠOLA VEČGLASNI AKORDIČNI SLOG INSTRUMENTACIJA VOKALNE GLASBE IZRAŽANJE ČUSTEV
ZGODNJI BAROK – prvi pojavi SAMOSTOJNOST INSTRUMENTALNE GLASBE MONODIJA, INSTRUMENTI S TIPKAMI FIRENCE – OPERA MONODIČEN IN KONCERTANTNI SLOG
GLASBENE OBLIKE IN ZASEDBE OPERA ORATORIJ ORKESTRALNA GLASBA SOLISTIČNA INSTRUMENT. GLASBA ORGELSKA GLASBA INSTRUMENTI S TIPKAMI
SOLOPEVSKA LITERATURA VIRTUOZNOST AKORDIKA AFEKTI INDIVIDUALIZACIJA INSTRUM. ZVOKA TEHNIKA GENERALBASA OK. 1620–1680 – VISOKI BAROK OK. 1680–1740 – POZNI BAROK
SOCIALNI VIDIK OPERE PONAZARJANJE SIJAJA IN MOČI VLADAJOČEGA RAZREDA - Odvračanje od vsakdanjosti
POVELIČEVANJE ZUNANJEGA BLIŠČA - IZUMETNIČENOST – kulise, scena…
- MITOLOŠKE ZGODBE – poveličevanje vladarjev
SOCIALNI VIDIK OPERE IZRAŽANJE SOCIALNIH GIBANJ- NOSILEC BAROČNEGA SIJAJA ORNAMENTIRANI VOKAL - PRIBLIŽEVANJE MEŠČANSTVU
- LIBRETI O VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
DRUGE GLASBENE OBLIKE ORATORIJ – veličastje baročne duhovne glasbe KANTATA SUITA SONATA KONCERT
MONODIJA SVOBODNJEŠE GIBANJE MELODIJE GIBKOST V IZRAZU RABA DISONANC AKORDIKA SUBJEKTIVNOST
NOVA RABA DISONANCE NOVI MELODIČNI INTERVALI MONODIJA – - NIZI AKORDOV – OPORA MELODIJI
- AKORD SLONI NA BASOVSKEM TONU
- GENERALBAS – GLASBENA STENOGRAFIJA
- ORGLE,ČEMBALO, KLAVIKORD
CONTINUO (BASSO CONTINUO) - ENOSTAVNI CONTINUO
- BOGATI CONTINUO
- UKINITEV CONTINUA – KONEC BAROKA
KLASICIZEM - ZAHTEVE PO GIBKOSTI IN SAMOSTOJNOSTI BASOVSKIH IN INSTRUMENTALNIH PARTIH
VLOGA BASA MONODIJA - Poenotenje vtisa in oblike (renes. c. f.)
- Ponavljanje basovske linije v vsaki kitici
- Variirana melodija
OSTINATNI BAS - Iz renesanse – plesna glasba ali improvizacija na dani bas
- Ponavljanje obrazca, ROMANESCA, FOLIA
VLOGA BASA SKONSTRUIRANI BAS Kromatični lestvični niz Bas za Chaconno Bas za Passacaglio J. S. Bach Operna glasba
KONCERTANTNI STIL NAČELO TEKMOVANJA NASPROTJA: POLIFONA IN MONODIČNA GRADNJA SKLADNOST CELOTE VPLIV BENEŠKE ŠOLE MONTEVERDIJEVI MADRIGALI
RITMIKA ZGODNJI BAROK - Svobodna ritmika, improvizacija
- Odvisnost od afektov
VISOKI BAROK - Raba izrazitih ritmičnih motivov
POZNI BAROK, motoričnost, 1650 taktnice - Ponavljanje začetnega motiva s kontrastnimi deli
HARMONIJA Preplet MODALNIH LESTVIC Z DUROM IN MOLOM POSTOPNA PREVLADA TONALNOSTI - Trizvok – izraz nove zavesti o naravi, temelj za generalbas
- Zač. 18. stoletja
- J. Ph. Rameau – teoretične razprave o harmoniji, pojem “funkcionalna harmonija”
DISONANCA ZGODNJI BAROK - VPLIV KROMATIKE POZNE RENESANSE
SREDINA 17. ST. - Manj kromatike
- Izjema Frescobaldijeve toccate – improv.
POZNI BAROK - Porast disonanc – (Bach…)
DUR-MOL SISTEM, VPLIVI - NASPROTJE LINEARNEMU VODENJU GLASOV – VERTIKALNA – AKORDIČNA GRADNJA SKLADBE
- CONTINUO – razvoj FUNKCIJ V HARMONIJI
- PREVLADA MONODIJE
- POLIFONIJA – iz modalne v tonalno
TONSKA SIMBOLIKA DEDIŠČINA RENESANSE TONSKE ČRKE (b-a-c-h) Kristusov križ #, križanje INŠTRUMENTI: osebe in položaji ŠTEVILČNA SIMBOLIKA - 3 SV. TROJICA, POPOLNOST
- 4 – PRVINE SVETA
- 12 - APOSTOLI
TONSKA SIMBOLIKA OBLIKE: KANON – zasledovanje – - CACCIA, lov
- FUGA - poslušnost
- FIGURE – simbolizirajo značaj
ARISTOTELSKO POJMOVANJE - MISLITI – DELATI - USTVARJATI
MUSICA THEORETICA – MUSICA PRATICA – MUSICA POETICA - Teorija – izvajanje - kompozicija
MUSICA POETICA - kompozicija
MUSICA POETICA MOTIV – OKRASKI – FIGURE (besedne predstave) – IZVEDBA VISOKI TON – gora, nebesa… NIŽJI TON – dolina, pekel KROMATIČNI POLTON – bolečina PAVZE – tišina, smrt NA PODLAGI FIGUR – BESEDILO IN GLASBA – INTERPRETACIJA NASPR.
NAUK O AFEKTIH OBČUTKI, DUŠEVNA STANJA V GLASBI VPLIV ANTIKE – moralno vrednotenje gl. RENESANSA – madrigal DUR – konsonanca, visoka lega, hiter tempo – VESELJE MOL – obratno ŽALOST, LJUBEZEN, SOVRAŠTVO…
Nauk o afektih TONSKI NAČINI - DORSKI – VERA;
- FRIGIJSKI – UPANJE;
- EOLSKI – LJUBEZEN;
- LIDIJSKI – PRAVIČNOST;
- MIKSOLIDIJSKI – MOČ;
- JONSKI -. PREVIDNOST
INŠTRUMENTI – sestava pooseblja afekte
Do'stlaringiz bilan baham: |