Ekskurzija V icjt

Ekskurzija v ICJT

• Ekskurzija v ICJT

Privlak balona na steni (lasje, papir, vodni curek).

• Privlak balona na steni (lasje, papir, vodni curek).

• Odboj dveh balonov.

• Mobitel v kovinski škatli (Faradayeva kletka).

• Baterija iz NaCl + Cu + ZN žene uro.

• Galvanizacija (modra galica).

• Vrste virov napetosti

Elektrika me je stresla - električni naboj

• Elektrika me je stresla - električni naboj

• Izklopi elektriko - električna napetost

• Zmanjkalo je elektrike - električni tok

• Elektrika se je podražila - električna energija

• Izvor besede: Wiliam Gilbert (16 stol.)

• elektron (grško) = jantar

600 let pr.n.š. – Tales iz Mileta (drgnjenje jantarja).

• 600 let pr.n.š. – Tales iz Mileta (drgnjenje jantarja).

• 1600 W. Gilbert – razlika privlaka med magneti in jantarjam.

• 1660 von Guericke – elektrostatični generator

• 1729 du Fay – prevodniki in izolatorji

• 1752 Benjamin Franklin – izumil strelovod

• 1800 Aleksander Volta – izumil baterijo

• 1826 André-Marie Ampère - elektromagnetizem

• 1831 Michael Faraday – izumil elektromotor

1876  Aleksander Graham Bell - telefon

• 1876  Aleksander Graham Bell - telefon

• 1879 Thomas Alva Edison – uporabna žarnica.

• 1882 Nikola Tesla – večfazni indukcijski elektromotor.

• 1895 – generator izmenične napetosti (Niagara).

• Tekma med enosmernim in izmeničnim tokom. Usmrtitve živali z električnim stolom.

• 1895 Wilhelm Conrad Röntgen – X- žarki

• 1893 Nikola Tesla – radio

• 1926 John Logie Baird – televizija

• 1883 prva elektrarna v Sloveniji-parni stroj

Pozitivni

• Pozitivni

• Negativni

• Privlak in odboj

• Ločimo ju z:

• Drgnjenjem (trenjem)
• Influenco
• S svetlobo (ionizacija)
• Magnetno indukcijo
• Kemijski potencijal

Pozitivni – anioni

• Pozitivni – anioni

• Negativni – kationi in elektroni

• Privlak - raznoimenski naboj

• Ločimo ju z:

• Drgnjenjem (trenjem) – avto, tla, strela, sprijete folije,
• Influenco – strela, privlak papirja, vodnega curka.
• S svetlobo (ionizacija) – fotocelica, srebrov bromid.
• Magnetno indukcijo – električni generatorji
• Kemijski potencial - Voltov člen, akumulatorji

100 strel vsako sekundo. Čas trajanja okoli 0,1 ms.

• 100 strel vsako sekundo. Čas trajanja okoli 0,1 ms.

• Dolžina do 7 km, debelina do 2,5 cm.

• Napetost do 100 MV, električni tok preko 30 000 A, moč do 1 TW (1000 jedrskih elektrarn), energija do 100 GJ (30 kWh).

• Slika iz: http://www.kvarkadabra.net/index.html?/pojavi/teksti/strela.htm

Zemlja ima negativni naboj 106 As.

• Zemlja ima negativni naboj 106 As.

• Zaradi influence, je spodnji del kapljice pozitivno naelektren in privlači negativni naboj (prašne delce). Pozitivni naboj dvigne zračni tok proti vrhu oblaka, ker se ne more lepiti na kapljice zaradi hitrosti.

• Zemlja privlači neg. naboj, ker ga je več, kot na njeni površini. Elektroni dobijo dovolj energije za ionizacijo molekul zraka.

• Plaz elektronov ima hitrost okoli 50 000 km/s in pušča prevodno sled. Po 50 m se plaz ustavi, a nastane novi. Dobimo stopničasti vodnik.

• Ko se sled dodakne tal, elektroni dobe velike hitrosti in molekule zraka se pri trku močno segrejejo. Zažarijo. (T = 30000oC). Posledica hitrega razpenjanja zraka je grom.

http://www.youtube.com/watch?v=RLWIBrweSU8&feature=related – počasen posnetek strele (celoten)

• http://www.youtube.com/watch?v=RLWIBrweSU8&feature=related – počasen posnetek strele (celoten)

• http://www.youtube.com/watch?NR=1&feature=endscreen&v=CjZnwp6X1_s – strela v drevo (celoten)

• http://www.youtube.com/watch?v=Vl09V6LYdUE&feature=related – pogled iz satelita (samo 1,2 minute)

Električna napetost nastane med pozitivnimi in negativnimi električnimi naboji. Enota je volt.

• Električna napetost nastane med pozitivnimi in negativnimi električnimi naboji. Enota je volt.

• Zaradi električne napetosti steče po vodniku električni tok. Električni tok je usmerjeno gibanje naelekrenih delcev. Enota je amper.

• Viri napetosti:

• Enosmerne: voltov člen, baterija, akumulator, fotocelica.
• Izmenične: generator, dinamo.

P = U . I (enota je wat)

• P = U . I (enota je wat)

• A = P . T (enota je joul, 1kWh = 3 600 000 J)

• Moč strojev:

• Pralni stroj (2200 W), sušilni stroj (2500 W), 100 litrski bojler (1500 W), hladilnik (100 W), infra pečica (1250 W), likalnik (1000 W), klimatizacijska naprava (5 kW ali več), fen (500 W), televizor (100 W), varčna sijalica (23 W), zobna prha (24 W), radio (5 W).

V elektrarnah pretvarjamo mehansko, kemijsko, toplotno ali jedrsko energijo v električno.

• V elektrarnah pretvarjamo mehansko, kemijsko, toplotno ali jedrsko energijo v električno.

• Osnovni princip je vedno isti. S primarno energijo poganjamo rotor generatorja. Inducirana napetost poganja električni tok po žicah.

Kako so vezane elektrarne med seboj?

• Kako so vezane elektrarne med seboj?

• Vzporedno

• Zaporedno

• Kako so vezane celice pri bateriji?

• Kako so vezane žarnice pri javni razsvetljavi?

Katere vrste elektrarn ločimo?

• Katere vrste elektrarn ločimo?

• Hidroelektrarne (pretočne, akumulacijske in pretočne)

• Termoelektrarne (trda goriva, tekoča g., plinska g., jedrska g.)

• Alternativne (sončne, vetrne, geotermalne, bibavične, na morske valove, ...)

1kg premoga za 1 kWh / 30 % pepela

• 1kg premoga za 1 kWh / 30 % pepela

http://www.soncna-elektrarna.net/

• http://www.soncna-elektrarna.net/

• Osončenost vsaj 7 ur

• Obrnjene proti jugu

• Naklon: poleti 25, pozimi 75

• Cena investicije:

• 1 EUR za 1 W

Dimenzije 1 dm2

• Dimenzije 1 dm2

• U = 0,5 V, P = 1,5 W

• Izkoristek Si celic:

• Monokristalne, 25 %
• Polikristalne, 20 %
• Amorfne, 6 – 8 %, poceni, hitro se starajo

• Panel: 12 V, 200 W

Moč od 150 kW do 1,5 MW

• Moč od 150 kW do 1,5 MW

• Hitrost vetra: 6 – 8 m/s

• Stalen veter

• Menjalnik hitrosti

• Lokacije: greben, ravnina ali morje.

• Izkoristek 20 – 30 % vetrne energije

• Moteč hrup in videz

Elektrarna na bibavico

• Elektrarna na bibavico

http://www.nek.si/sl/elektricna_energija/viri/viri_elektricne_energije_v_sloveniji/

• http://www.nek.si/sl/elektricna_energija/viri/viri_elektricne_energije_v_sloveniji/

NEK – 696 GW

• NEK – 696 GW

• TE Šoštanj – 695 GW

• TE Brestanica – 312 GW

• HE Zlatoličje – 141 GW

• HE Mavčice – 38 GW

• HE Moste – 22 GW

Kemijski potencial

• Kemijski potencial

Zinkova posoda, ogljena paličica, salmiak, kot elektrolit in rjavi manganovec

• Zinkova posoda, ogljena paličica, salmiak, kot elektrolit in rjavi manganovec

• U = 1,5 V

• Poceni, prenese preobremenitve

Manganov oksid je hkrati poz. elektroda in depolarizator. Elektrolit je kalijev lug. Negativna elektroda je zinkov prah in elektrolit.

• Manganov oksid je hkrati poz. elektroda in depolarizator. Elektrolit je kalijev lug. Negativna elektroda je zinkov prah in elektrolit.

• Je dražja, 3 x večja kapaciteta , ne pušča, daljši čas shranjevanja.

U = 1,5 – 3,7 V

• U = 1,5 – 3,7 V

• Veliko tipov. Običajno je litijeva anoda in manganov dioksid, kot katoda. Elektroliti so različni.

• Dolga življenska doba (15 let).

• Omogočajo velik tok

• Pogosto v obliki gumba

Se polnijo. Pri polnjenju se + material oksidira (oddaja elektrone), - pa se reducira.

• Se polnijo. Pri polnjenju se + material oksidira (oddaja elektrone), - pa se reducira.

• U = 2 V (Pb in solna kislina)

• Svinčeni, Ni-Cd, Ni-metal hidrid, Li-ion, Li-ion polimer).

• Vsestranska uporaba.