Ordinacijska protokola

ordines minores)
Nižji redovi se lahko delijo tudi brez sv. maše,
toda vedno le zjutraj. Podeljujejo se ob nedeljah
in praznikih (duplex.) Ordinandi za vse nižje
redove morajo biti oblečeni v superpelicij, v
desnici pa nositi svečo. Dolžni so tudi obnoviti
tonzuro.
12
Ostiariat
Za ostiarije se pripravijo cerkveni ključi. Škof
podeljuje ta red po »Gospod, usmili se« (Kyrie
eleison), ob kvatrnih sobotah pa po prvem berilu.
Škof  sede  na  stol  pred  oltarjem  in  si  nadene
mitro. Arhidiakon pred škofa povabi kandidate
za prejem reda.
Ko notar prebere njihova imena, vsak odgo-
vori »Adsum«, stopi naprej in pred škofom kot
Kristusovim namestnikom poklekne v znak spo-
štovanja. Ko so vsi poklicani, pokleknejo, nato
sledi škofov nagovor.
Po nagovoru ordinandi vstanejo. Škof vzame
cerkvene ključe in jih podrži vsakemu ordinandu,
da se jih dotakne z desnico, medtem pa škof
moli.
Nato arhidiakon pelje ordinande k cerkvenim
vratom, da jih zaprejo in odprejo. Poda jim tudi
vrv cerkvenih zvonov ali zvonček, da pozvonijo.
Po končanem obredu se z njimi vrne pred škofa.
Ordinandi pokleknejo in škof jih nagovori z
                                                          
11
  Sveto mašniško posvečenje, str. 5–12.
12
  Sveto mašniško posvečenje, str. 13.

VIRI 34, 2012
14
mitro na glavi. Po nagovoru škof mitro odloži,
vstane, se obrne k oltarju in jih povabi k molitvi.
Nato se obrne proti klečečim ordinandom in
moli.
Po škofovi molitvi se ordinandi na arhidiako-
novo znamenje vrnejo na svoja mesta.
Navadno nato sledi posvečevanje lektorjev. Če
ne, pa je obred darovanja in konca sv. maše enak
kot pri podelitvi tonzure.
13
Lektorat
Za lektorje se pripravi knjiga beril. Red se deli
ob kvatrnih sobotah po drugem berilu, ostale dni
in na soboto pred tiho nedeljo
14
 pa po »Gospod,
usmili se« (Kyrie eleison). Škof sede pred oltar in
si nadene mitro. Arhidiakon pred škofa povabi
kandidate za prejem reda.
Notar ordinande pokliče po imenu. Vsak od-
govori »Adsum«, nato pa v znak spoštovanja do
škofa kot Kristusovega namestnika poklekne. Če
so ordinandi isti kot ostiariji, se klicanje kandi-
datov opusti. Notar samo naznani, da so isti. Ko
vsi kandidati škofa počastijo, pokleknejo, škof pa
jih nagovori. Nato vzame knjigo in jo ponudi
vsakemu ordinandu, da se je dotakne z desnico,
medtem pa škof moli.
Ko je obred dotikanja knjige končan, ordi-
nandi pokleknejo, škof pa z mitro na glavi vstane,
se obrne k njim in moli. Nato mitro odloži, se
obrne k oltarju in dalje moli. Nato se obrne h
klečečim lektorjem ter moli brez mitre.
Po končani škofovi molitvi arhidiakon da zna-
menje, da se lektorji vrnejo na svoja mesta. Pri
darovanju prinesejo novoposvečeni v dar prižga-
no svečo. Ko škof na koncu sv. maše podeli bla-
goslov, je obred enak kot pri delitvi tonzure ali
akolitata.
15
Eksorcistat
Za eksociste se pripravi knjiga zarotovanja
(Rimski obrednik), zadošča pa tudi Pontifikal ali
                                                          
13
  Sveto mašniško posvečenje, str. 14–16.
14
  Tiha nedelja je 5. postna nedelja, 14 dni pred veliko
nočjo.
15
  Sveto mašniško posvečenje, str. 17–20.
Misal. Red se deli na kvatrne sobote po tretjem
berilu, na soboto pred tiho nedeljo in druge dne-
ve pa takoj po »Gospod, usmili se« (Kyrie eleison).
Škof sede pred oltar in si nadene mitro.
Arhidiakon povabi kandidate za prejem reda pred
škofa, notar pa bere njihova imena. Vsak or-
dinand odgovori »Adsum« in v znak spoštovanja
do škofa kot Kristusovega namestnika poklekne.
Če so ordinandi na isti dan prejeli že kak drug
red, se klicanje opusti, notar pa samo naznani, da
so kandidati isti.
Po počastitvi škofa kandidati pokleknejo, škof
pa jih v molitvi opominja. Po molitvi škof vzame
knjigo in jo ponudi vsakemu, da se je dotakne z
desnico. Škof med obredom moli. Nato vsi po-
kleknejo, škof z mitro na glavi pa vstane in moli.
Nato odloži mitro, se obrne k oltarju in zopet
moli. Potem se obrne h klečečim eksorcistom in
moli brez mitre na glavi.
Na arhidiakonovo znamenje se eksorcisti vr-
nejo na svoja mesta. Navadno sledi podeljevanje
reda akolitata. Če ne, sta obred darovanja in ko-
nec sv. maše enaka kot pri podeljevanju tonzure
ali lektorata.
16
Akolitat
Za akolite se pripravita svečnik z neprižgano
svečo in prazen vrček za mašno vino. Škof deli ta
red ob kvatrnih sobotah po četrtem berilu, na
soboto pred tiho nedeljo in ostale dni pa po
»Gospod, usmili se« (Kyrie eleison).
Škof sedi pred oltarjem z mitro na glavi. Ar-
hidiakon povabi kandidate za prejem reda pred
škofa, notar pa bere njihova imena. Vsak ordi-
nand odgovori »Adsum« in v znak spoštovanja do
škofa kot Kristusovega namestnika poklekne. Če
so kandidati isti dan prejeli že kak drug red, se
klicanje opusti, notar pa le omeni, da gre za iste
kandidate.
Po počastitvi škofa ordinandi pokleknejo, škof
pa jih v molitvi opominja. Nato vzame svečnik z
neprižgano svečo in ju med molitvijo podrži
vsakemu kandidatu, da se ju dotakne z desnico.
Nato podrži vsakemu še prazen vrček. Tudi tega
                                                          
16
  Sveto mašniško posvečenje, str. 21–24.

VIRI 34, 2012
15
se morajo vsi kandidati dotakniti, škof pa med-
tem moli. Po obredu kandidati pokleknejo. Škof
vstane in si nadene mitro, se obrne proti kan-
didatom in moli. Nato mitro odloži, se obrne k
oltarju in dalje moli. Po končani molitvi se brez
mitre na glavi obrne proti klečečim akolitom in
nadaljuje molitev.
Po končani molitvi se akoliti na arhidiako-
novo znamenje vrnejo na svoja mesta. Pri da-
rovanju škofu prinesejo v dar prižgano svečo.
Ob koncu sv. maše po blagoslovu se škof use-
de pred oltar in nagovori novoposvečene akolite.
Pa nagovoru se bere zadnji evangelij.
17
Višji redovi (ordines maiores)
Pri podeljevanju višjih redov (subdiakonat, di-
akonat in prezbiterat) morajo ordinandi pristo-
piti k sv. obhajilu, zato je za posvetitev treba
pripraviti zadostno število malih hostij. Višji re-
dovi se podeljujejo ob kvatrnih sobotah, v soboto
pred tiho nedeljo in na veliko soboto. Iz upra-
vičenega razloga lahko škof višje redove deli tudi
ob nedeljah in zapovedanih praznikih.
18
Subdiakonat
Za posvetitev subdiakonov se pripravijo pra-
zen kelih s pateno, vrčki s prtičem za lavabo in
obredna knjiga. Ordinandi so oblečeni v amikt in
albo ter prevezani s pasom. Na levici nosijo ma-
nipel in tuniko, v desnici pa svečo. Subdiakonat
se podeljuje na kvatrne sobote po peti lekciji,
druge dni pa takoj po prošnji (kolekti).
Škof se usede pred oltar in si nadene mitro.
Arhidiakon povabi kandidate pred škofa, notar
pa bere njihova imena in pove mizni naslov
(titulus mensae), na katerega bo posamezen kan-
didat posvečen.
Vsak kandidat odgovori »Adsum«, stopi na-
prej in pred škofom kot Kristusovim namestni-
kom v znak spoštovanja poklekne.
Ordinandi stoje poslušajo škofov opomin;
škof sedi na stolu z mitro na glavi. Opomin se
                                                          
17
  Sveto mašniško posvečenje, str. 25–30.
18
  Sveto mašniško posvečenje, str. 31.
opusti,  če so ordinandi redovniki. Po škofovem
nagovoru ordinandi stopijo korak naprej. V pri-
meru, da škof isti dan posveti še diakone in maš-
nike, pristopijo tudi ti.
Zbrani ordinandi se nato uležejo z obrazom
proti tlom. Škof z mitro na glavi poklekne ob
stolu pred oltarjem in začne moliti litanije vseh
svetnikov, ordinandi in zbor pa mu odgovarjajo.
Pred tremi verzi (blagoslovi) škof vstane, se obrne
proti ordinandom, ki še naprej ležijo, v roko pri-
me pastorale in nadaljuje molitev litanij. Nato
pastorale odloži, poklekne in nadaljuje litanije.
Po litanijah škof z mitro na glavi vstane, se
usede na stol, ki stoji na sredini pred oltarjem,
arhidiakon pa pozove ordinande za diakone in
mašnike (če se le-ti posvetijo isti dan), da se
umaknejo. Subdiakoni klečijo pred škofom, ta pa
jih opominja.
Nato škof vsakemu podrži prazen kelih s
pateno brez hostije, ki se ju morajo vsi dotakniti.
Škof med tem obredom moli.
Arhidiakon ordinandom podrži vrčka z vinom
in vodo ter pateno s prtičem, da se jih dotaknejo.
Ko so vsi na svojih mestih, pokleknejo, škof pa z
mitro na glavi vstane, se obrne proti njim in
moli. Nato mitro odloži, se obrne proti oltarju in
dalje moli. Potem se z molitvijo obrne h klečečim
ordinandom.
Po končani molitvi škof sede, si nadene mitro
in vsakemu ordinandu potegne čez glavo amikt,
ki ga ima le-ta že za vratom. Nato vsakemu na-
dene na levico še manipel, ga obleče v tuniko, ob
koncu pa vsem poda še obredno knjigo, da se je
vsak dotakne z desnico; vmes škof ves čas moli
posebne molitve.
Ko se knjige vsi dotaknejo, se na arhidiakonov
poziv vrnejo na svoja mesta. Eden izmed novo-
posvečenih pa s škofom bere list. Po »Jagnje bož-
je« (Agnus Dei) gre prvi izmed subdiakonov k
škofu, da prejme poljub miru.
Po blagoslovu ob koncu sv. maše se obred na-
daljuje kot pri podelitvi tonzure. Ob koncu pre-
berejo še zadnji evangelij.
19
                                                          
19
  Sveto mašniško posvečenje, str. 32–45.

VIRI 34, 2012
16
Diakonat
Red diakonata se podeljuje po berilu. Pri proš-
nji se doda posebna molitev s skupnim sklepom
(sub unica conclusione).
Ordinandi imajo kakor subdiakoni amikt,
albo, pas in manipel, na levici štolo in dalmatiko,
v desnici pa svečo. Ko škof ali novoposvečeni
subdiakon prebere besedilo, se usede na stol pred
oltarjem in mu nadenejo mitro. Arhidiakon po-
kliče ordinande, ne da bi omenil naslov, v ka-
terega bodo ordinirani.
Notar
 
prebere
 
njihova
 
imena
 
in
 
vsak
 
odgovori
»Adsum«
, 
stopi
 
pred
 
škofa
 
ter
 
v
 
znak
 
spoštovanja
pred
 
njim
 
kot
 
Kristusovim
 
namestnikom
 
poklek-
ne.
 
Ko
 
vsi
 
počastijo
 
škofa,
 
pokleknejo,
 
arhidiakon
pa
 
se
 
obrne
 
k
 
škofu
 
s
 
prošnjo,
 
da
 
navzoče
 
sub-
diakone
 
posveti
 
v
 
diakone.
 
Škof
 
vpraša
 
arhidi-
akona
 
in
 
vse
 
navzoče,
 
če
 
so
 
kandidati
 
vredni
 
po-
svečenja.
 
Potem
 
nekoliko
 
počaka
 
na
 
morebitne
pripombe,
 
nato
 
pa
 
spregovori,
 
najprej
 
duhovščini
in
 
ljudstvu,
 
potem
 
pa
 
še
 
klečečim
 
ordinandom.
V primeru, da niso bili istočasno posvečeni
tudi subdiakoni, se ordinandi uležejo na tla in
molijo litanije vseh svetnikov, med katerimi škof
ordinande blagoslovi kot pri obredu posvetitve
subdiakonov. Po litanijah ordinandi vstanejo,
toda kleče pred škofom, ki se z mitro na glavi
usede in z razločnim glasom nagovori duhovščino
in ljudstvo.
Potem vstane, se obrne k ordinandom in z
mitro na glavi z visokim glasom moli. Nato od-
loži mitro in nadaljuje molitev z razprtimi roka-
mi. Ko konča, vsakemu ordinandu položi na
glavo desnico in nad ordinanda kliče Svetega
Duha. Potem z istim glasom nadaljuje, nad glavo
pa drži stegnjeno desnico. Ko konča, sledi mo-
litev, ki jo škof izgovarja s tišjim glasom, vendar
tako, da jo lahko slišijo vsi, ki stojijo okoli njega.
Po
 
opravljenih
 
molitvah
 
ordinandi
 
vstanejo,
škof
 
pa
 
se
 
usede,
 
si
 
nadene
 
mitro
 
in
 
vsakemu
 
ordi-
nandu,
 
ki
 
poklekne
 
pred
 
njega,
 
položi
 
štolo,
 
ki
 
jo
ima
 
v
 
roki,
 
čez
 
levo
 
ramo,
 
nad
 
vsakim
 
pa
 
napravi
tudi
 
znamenje
 
križa.
 
Ordinandi
 
nato
 
oba
 
konca
štole
 
prekrižajo
 
in
 
ju
 
na
 
desni
 
strani
 
prevežejo
 
s
pasom.
 
Škof
 
nato
 
vzame
 
dalmatiko
 
in
 
jo
 
med
molitvijo
 
nadene
 
vsakemu
 
ordinandu.
 
Na
 
koncu
vsakemu
 
podrži
 
še
 
evangelijsko
 
knjigo,
 
da
 
se
 
je
vsak
 
dotakne
 
z
 
desnico.
 
Potem
 
mitro
 
odloži,
 
se
obrne
 
k
 
oltarju
 
in
 
moli.
 
Takoj
 
nato
 
se
 
obrne
 
h
klečečim
 
ordinandom
 
in
 
moli
 
brez
 
mitre
 
na glavi.
Ko konča, gredo ordinandi na arhidiakonovo
znamenje na svoja mesta. Ko se bere evangelij,
eden izmed novoposvečenih diakonov poje ali
bere evangelij skupaj s škofom. Pri darovanju da-
rujejo škofu prižgano svečo. Po »Jagnje božje«
(Agnus Dei) prvi diakon stopi k oltarju, da prej-
me poljub miru. Iz škofove roke novi diakoni
prejmejo tudi sv. obhajilo.
Konec sv. maše, po blagoslovu, je enak kot pri
podeljevanju tonzure ali nižjih redov. Sledijo še
sklepne besede, nato pa se bere še zadnji evan-
gelij.
20
Prezbiterat (mašništvo)
Pripraviti je potrebno krstno olje, kelih z vi-
nom in vodo, pateno s hostijo, košček sredice,
voda za umivanje rok in brisača za brisanje rok;
za umivanje rok novomašnikov pa sol ali sredica
kruha, topla voda in brisača.
Posvečevanje se prične, ko škof prebere del
stopniškega speva (graduala) ali del nadaljeval-
nega speva (traktusa), na binkoštno soboto pa
sekvenco do izključno zadnjega verza.
Škof sedi pred oltarjem z mitro na glavi, ar-
hidiakon pa pokliče ordinande. Notar bere nji-
hova imena. Vsak odgovori »Adsum«, stopi pred
škofa in v znak spoštovanja pred njim kot Kri-
stusovim namestnikom poklekne.
Ordinandi so oblečeni kot diakoni; na sebi
imajo albo, pas, manipel in štolo čez levo ramo, v
levici nosijo plašč, v desnici pa svečo.
Arhidiakon škofu predstavi ordinande, ki
kleče, in ga prosi, da jih posveti v mašnike. Škof
vpraša,  če so tega vredni. Po pritrdilnem odgo-
voru nagovori duhovščino in ljudstvo. Nato ne-
koliko počaka, potem pa se obrne h klečečim
ordinandom in jih nagovori.
Po nagovoru, kakor pri posvečevanju sub-
diakonov, molijo litanije vseh svetnikov, med ka-
terimi škof ordinande blagoslovi. Po litanijah vsi
vstanejo. Po dva in dva ordinanda poklekneta
pred škofa, ki stoji z mitro na glavi pred svojim
                                                          
20
  Sveto mašniško posvečenje, str. 46–56.

VIRI 34, 2012
17
sedežem pred oltarjem. Vsakemu ordinandu v
tišini položi obe roki na glavo. Za njim isto
storijo tudi vsi navzoči duhovniki. Nato škof in
duhovniki nad ordinandi iztegnejo desnico, ordi-
nandi pa klečijo. Pri tem škof moli za novo-
mašnike. Ko konča, mitro odloži, se obrne k ol-
tarju, poklekne, moli, se takoj obrne h klečečim
ordinandom in zopet moli. Sledi molitev z raz-
prtimi rokami. Naslednjo molitev molijo v tišjem
tonu, vendar tako glasno, da jo lahko slišijo vsi,
ki stojijo okoli škofa.
Ko konča, se usede in si nadene mitro.
Ordinandi drug za drugim prihajajo do njega in
pokleknejo. Škof vsakemu da čez desno ramo
štolo, mu jo prekriža na prsih in moli. Vsakemu
nadene tudi mašni plašč, ki je zadaj spodvit.
Nato brez mitre na glavi vstane in nagovori kle-
čeče ordinande. Po nagovoru se obrne k oltarju,
poklekne in začne na glas moliti slavospev, ki ga
potem menjaje nadaljuje zbor.
Vmes škof vstane in nadaljuje obred. Zbor pa
menjaje ponavlja spev brez prve in zadnje kitice
toliko  časa, da škof vsem ordinandom mazili
roke. Na koncu doda še zadnjo kitico slavospeva.
Ko škof odmoli prvo kitico, se usede, si na-
dene mitro, odloži prstan in rokavice, nato pa
prstan vzame nazaj ter mu namestijo predpasnik.
Ordinandi drug za drugim stopajo predenj. Škof
vsakemu s krstnim oljem mazili obe razprti dlani,
in sicer tako, da palec desne roke pomoči v olje
in ordinandu napravi dve črti, od palca desne
roke do kazalca levice, in obratno, ter mazili vso
dlan, vmes pa moli.
Nato vsakemu ordinandu sklene dlani, da jih
duhovnik zveže s platnenim trakom. Ordinandi
se vrnejo na svoja mesta z zvezanimi rokami. Ko
škof vse kandidate mazili, si otre palec s sredico
kruha in si umije roke. Nato podrži vsakemu
ordinandu kelih z vinom in vodo ter pateno s
hostijo. Vsak se mora dotakniti patene in hostije
s kazalcem, s sredincem pa obenem tudi keliha.
Škof medtem moli.
Ordinandi si potem umijejo roke, maziljene s
svetim oljem, in se vrnejo na svoja mesta. Škof si
umije roke še enkrat in nadaljuje sv. mašo ter
prebere zadnji verz traktusa ali sekvence ali Ale-
lujo. Eden izmed diakonov (v primeru, če je bil
isti dan posvečen) moli najprej »Munda cor« in
nato bere ali poje evangelij. Medtem na oltarju
pripravijo hostije za obhajilo ordinandov. Nato
škof moli darovanjski spev, si nadene mitro in
usede na stol pred oltarjem; ordinandi mu v dar
izročijo prižgano svečo. Pri tem poljubijo najprej
svečo, nato pa škofovo roko.
Škof si nato umije roke, odloži mitro in na-
daljuje sv. mašo, novoposvečeni pa na svojih
mestih pokleknejo in na glas molijo s škofom
mašne molitve (pri darovanju hostije, pri vlivanju
vode v vino, pri darovanju keliha, pri umivanju
rok ter molitev k sv. Trojici). Škof se nato obrne
k ljudstvu in skupaj z novomašniki moli. Odgo-
varjajo strežniki in okoli stoječi. Sledi nekoliko
glasnejša molitev prošenj nad darovi, ki se spre-
minjajo po času cerkvenega leta. Dodajo jim še
molitev za ordinande. Vmes se molitev menja po
praznikih ali cerkvenem letu. Na vrsto pride tudi
stalni del (kanon), ki ga novomašniki molijo
skupaj s škofom. Molijo tudi v spomin živih, za
spremembo kruha v Jezusovo telo, za spremembo
vina v Jezusovo kri, v spomin mrtvih. Vmes škof
podeli prvemu izmed novoposvečenih poljub
miru. Nato oba skupaj poljubita oltar, škof pa
nadaljuje molitev.
Ko škof zaužije presveto Kri, preden si umije
roke, pristopijo novoposvečeni k sv. obhajilu, ki
ga prejmejo iz škofove roke, ne da bi molili
kesanje (Confiteor). Prav tako škof ne moli Mi-
sereatur in Indulgentiam. Če pa pristopijo tudi
subdiakoni in diakoni, samo ti molijo Confiteor,
ostalo pa se steče, kot je v navadi pri sv. obhajilu.
Škof med obhajanjem novoposvečenih moli
posebno molitev.
Po obhajilu svete posode očistijo, novoposve-
čeni pa molijo s škofom. Škof si nato, z mitro na
glavi, umije roke, nakar na listni strani oltarja
brez mitre začne responzorij, ki ga nadaljuje zbor.
 Ko zbor konča, se škof, že z mitro, obrne k
novoposvečenim, ki pred oltarjem stoje molijo
apostolsko vero (Credo).
Ko je molitev končana, se škof usede. Predenj
prihajajo novoposvečeni in pred njim poklek-
nejo, škof pa na glavo vsakega položi obe roki in
kliče nad novoposvečenega Svetega Duha. Nato
jim odvije plašč, ki ga ima vsak še vedno spod-
vihanega na hrbtu. Ko konča, vzame sklenjene
ordinandove dlani v svoje roke in ga vpraša, če

VIRI 34, 2012
18
bo njemu in naslednikom izkazoval dolžno spo-
štovanje. Po odgovoru škof, še vedno držeč obe
roki novoposvečenega, vsakega poljubi in mu
zaželi večnega miru.
Ko se vsi ordinandi vrnejo na svoja mesta,
škof vzame pastorale in jih opominja. Potem z
mitro na glavi in pastoralom v roki vstane in bla-
goslovi klečeče. Potem mitro odloži in nadaljuje
sv. mašo. Najprej zmoli obhajilni spev podeli
in nato poobhajilno molitev, doda pa še skupni
sklep (sub unica conclusione), tj. molitev za
novoposvečene; odgovarjajo okoli stoječi. Škof si
potem nadene mitro, v roke vzame pastorale in
škofovski blagoslov. Ko konča, se usede na stol
pred sredino oltarja in nagovori novoposvečene.
Po nagovoru mitro in pastorale odloži, vsi skupaj
pa nadaljujejo sv. mašo.
21
                                                          
21
  Sveto mašniško posvečenje, str. 57–88.

VIRI 34, 2012
19
ORDINACIJSKI PROTOKOL 1765–1824
Ordinacijski protokol za obdobje 1765–1824
vsebuje vpise iz časa zadnjih devet let škofovanja
prvega goriškega nadškofa Attemsa (1765–1774),
čas škofovanja njegovega naslednika nadškofa
Edlinga (1774–1784), čas sedisvakance v goriški
nadškofiji (1784–1788) ter začetno šestletno ob-
dobje škofa Wallanda (1819–1824).
Tudi drugi del vsebinsko posega na področje
Kranjske, Štajerske in Goriške ter deloma južne
Koroške v tretji četrtini 18. stoletja in prvi če-
trtini 19. stoletja. Na podlagi posvetitve posa-
meznih duhovnikov oziroma podelitve posamez-
nih redov kandidatom za duhovniški poklic spo-
znamo njihovo šolanje, kraje posvetitve, njihovo
miselnost, kraje službovanja itd. Spoznamo ordi-
nande iz redovniških vrst, vidimo, katere redovne
skupnosti so delovale v (nad)škofiji in njenem
sosedstvu konec 18. in v začetku 19. stoletja. Za-
čutimo lahko burno zgodovino goriške nadško-
fije v času cerkvenoupravnih reform cesarja Jožefa
II. in njegovih naslednikov.
V protokolu je zajetih okoli 1.270 oseb. Glede
na časovni obseg bi jih pričakovali več, dejansko
pa je obravnavanih 32% manj kandidatov kot v
prvem protokolu. Tudi tokrat so večinoma izvi-
rali iz Furlanije, Koroške, Štajerske in Kranjske,
je pa tudi nekaj Tirolcev, Nemcev, Dalmatincev
in Hrvatov. Večinoma so bili domačini, tj. pre-
bivalci goriške nadškofije, so pa škofje posvetili
tudi nekaj oseb iz drugih, večinoma sosednjih
škofij (Trst, Ljubljana, Videm, Benetke, Krk).
Skupaj je bilo posvečenih okoli 630 duhovnikov.
Tudi drugi ordinacijski protokol je urejen po
abecednem vrstnem redu, znotraj vsake črke pa
kronološko. Načeloma je vsak kandidat naveden
s priimkom in imenom ter stopnjo posvečenja.
Župnijo izvora so pogosto izpuščali.
Medtem ko je nadškof Attems nižje in višje
redove podeljeval na ozemlju celotne goriške
nadškofije in ne samo v Gorici, sta jih njegova
naslednika Edling in Walland podeljevala veči-
noma le v prestolnici škofije. V času, ko je Edling
opravljal dolžnosti pomožnega škofa, je redove
večinoma podeljeval v semeniški cerkvi sv. Igna-
cija, nadškof Brigido pa kot metropolit leta 1788
v cerkvi goriških uršulink.
Med ordinandi je kar nekaj takih, ki so kas-
neje zasedali vidnejša mesta v cerkveni hierarhiji.
Posebej vidni so: Sigismund Ernest Hochenwart,
škof v Linzu (1809–1825); Jurij Japelj, pesnik,
jezikoslovec in prevajalec ter nesojeni tržaški škof;
p. Gilbert (Jožef) Martinic, nabožni pisatelj in
gvardijan novomeškega frančiškanskega samosta-
na; Jakob Peregrin Pavlič, škof v Krki (Gurk)
(1824–1827); Peter Anton Codelli; Jožef To-
melli, Glavarjev beneficiat v Komendi; frančiškan
Kalist Weibel, učitelj na novomeški gimnaziji itd.
O TRANSKRIPCIJI
Pri transkripciji so upoštevana pravila, ki so
pojasnjena že v prvem delu protokola.
22
Opozoriti velja, da protokol ni paginiran. V
pričujoči objavi so tako upoštevane zgolj strani,
ki so zapolnjene z besedilom; le-te so označene z
oglatim oklepajem, npr. [1]. Prazne strani niso
posebej označene. Zaradi večje preglednosti so
priimki pisani s tiskanimi črkami. Ločila so ohra-
njena na mestih, kot so zapisana v izvirniku.
                                                          
22
  V
OLČJAK
: