neorganska.ppt [Fosforit uni]

Elementi od IIIa podgrupa na periodniot sistem

• Elementi od IIIa podgrupa na periodniot sistem

• Site elementi od ovaa podgrupa se izraziti metali. Isklu~ok e bor koj e nemetal. Ovie elementi spa|aat vo grupata na p-elementi. Vo soedinenijata se javuvaat vo oksidaciona sostojba +3, dodeka Ga, In i Ta gradat soedinenija so oksidaciona sostojba +1 i +2.

• Bor

• Vo prirodata se nao|a isklu~ivo vo svrzana sostojba, vo oblik na svoite minerali, od koi najzna~ajni se: sasolin (H3BO3), boratna kiselina, boraks (Na2B4O7 . 10H2O) i boracit (2Mg3B8O15 . MgCl2).

Bor(III) oksid (B2O3) se dobiva so zagrevawe na bor so kislorod ili so dehidratacija na boratna kiselina na visoka temperatura (nad 500C):

• Bor(III) oksid (B2O3) se dobiva so zagrevawe na bor so kislorod ili so dehidratacija na boratna kiselina na visoka temperatura (nad 500C):

• 2H3BO3 = B2O3 + 3H2O

• Bor(III) oksid e anhidrid na boratna kiselina. Toj e mnogu higroskopna supstanca.

• Ortoboratna (borna) kiselina (H3BO3) e mnogu slab elektrolit. Pri zagrevawe na 100C, gubi voda i preminuva na metaboratna kiselina (HBO2). Se javuva vo forma na lu{pesti, prosirni kristali so bela boja, koi se mrsni pri dopir

Proizvodi na raspa|aweto na aluminium silikatnite minerali se kaolin (Al2O3 . 2SiO2 . 2H2O) i drugi razni vidovi glina.

• Proizvodi na raspa|aweto na aluminium silikatnite minerali se kaolin (Al2O3 . 2SiO2 . 2H2O) i drugi razni vidovi glina.

• Drugi poznati minerali na aluminiumot se: korund (Al2O3), boksit (Al2O3 . H2O) i kriolit.

• Elementaren aluminium se dobiva so redukcija na mineralot boksit pod dejstvo na el. struja. Aluminiumot e srebrenobel metal, koj e dobar sprovodnik na el. struja i toplina. Toj e mnogu koven i lesno rastegliv metal.

• Pri stoewe na vozduh na povr{inata se sozdava tenok sloj od Al2O3 koj go {titi od ponatamo{na oksidacija.

Isto taka postoi i kristalen Al2O3, koj se odlikuva so golema cvrstina, bliska so cvrstina na dijamantot, i zatoa se upotrebuva za se~ewe metali i staklo. Se javuva vo vid na bezbojni i oboeni kristali. Oboenite kristali se upotrebuvaat kako skapoceni kamewa: safir(sin), rubin(crven), smaragd(zelen), topas(`olt), ametist(violetov) i dr.

• Isto taka postoi i kristalen Al2O3, koj se odlikuva so golema cvrstina, bliska so cvrstina na dijamantot, i zatoa se upotrebuva za se~ewe metali i staklo. Se javuva vo vid na bezbojni i oboeni kristali. Oboenite kristali se upotrebuvaat kako skapoceni kamewa: safir(sin), rubin(crven), smaragd(zelen), topas(`olt), ametist(violetov) i dr.

• Aluminium(III) hidroksid Al(OH)3 se dobiva pri reakcija na nekoja aluminiumova sol so amoniumova baza, vo vid na pivtiest talog (gel):

• AlCl3 + 3NH4OH = Al(OH)3 +3NH4Cl

• Al(OH)3 e amfoterno soedinenie reagira i so kiselini i so bazi.

Elementi od VIb pogrupa na periodniot sistem

• Elementi od VIb pogrupa na periodniot sistem

• Ovie elementi vo soedinenijata u~estvuvaat so elektronite od nadvore{niot elektronski kako i so elektronite od nepopolnetiot vnatre{en d-podsloj, pri {to vkupniot broj na elektroni iznesuva {est.

• Elementite od ovaa podgrupa gradat soedinenija so oksidacionen broj od +2 do +6. Za ovie elementi e karakteristi~na nivnata slaba hemiska aktivnost.

• Hrom

• E zna~aen mikroelement, zastapen vo rastitelniot i `iviot svet. Vo prirodata ne se naoga vo slobodna sostojba, tuku glavno vo vid na svoite soedinenija. Poznata negova ruda e hromit (FeCr2O4). E metal so srebrenest sjaj.

• Na obi~na temp.vozduh i vo voda e mnogu postojan, bidej}i na negovata povr{ina se sozdava tenok sloj od soodveten oksid, koj go {titi od korozija.

Hrom(III) sulfat (Cr2(SO4)3 e soedieneie koe od voden rastvor kristalizira vo vid na violetovi kristali, koi pri zagrevawe preminuvaat vo rastvor so zelena boja.

• Hrom(III) sulfat (Cr2(SO4)3 e soedieneie koe od voden rastvor kristalizira vo vid na violetovi kristali, koi pri zagrevawe preminuvaat vo rastvor so zelena boja.

• Hrom (VI) oksid (CrO3) pretstavuva kisel oksid, koj kristalizira vo vid na zeleni kristali, preminuvaj}i vo `olto oboen rastvor.

• Hromhata stipsa (KCr(SO4)2 . 12H2O) nao|a primena vo indistrijata za boewe i za {tavewe na ko`ata.

• Hromatna(hromna) kiselina (H2CrO4) se dobiva so rastvorawe na nejziniot anhidrid vo voda. Dodeka solite se narekuvaat hromati.

Mangan

• Mangan

• Vo prirodata e zastapen isklu~ivo vo vrzana sostojba. Poznati negovi rudi se: piroluzit (MnO2), haluzmanit (Mn3O4) i dr. Se vbrojuva vo zna~ajni mikroelementi. Se javuva vo mnogu oksidaciski broevi no pove}eto se stabilni manganovi soedinenija so oksidaciona sostojba +2.

• Mangan (II) oksid (MnO) e prav so zelena boja, nerastvorliv vo voda, a lesno se rastvora vo kiselini.

• Mangan (II) hidroksid Mn(OH)2 se dobiva koga na rastvor od nekoja mangan (II) sol se dejstvuva so alkalni hidroksidi.

Najmnogu go ima vo slezinata i vo xigerot. Vo soedinenijata se javuva kako +2,+3

• Najmnogu go ima vo slezinata i vo xigerot. Vo soedinenijata se javuva kako +2,+3

• @elezo(II) soedinenijata se nepostojani, se oksidiraat vo `elezo(III) soedinenija, koi se odnesuvaat kako redukcioni sredstva.

• @elezo (II)oksid (FeO) e crn prav nerastvorliv vo voda a rastvorliv vo kiselini, pri {to preminuva vo `elezo(II) soli.

• @elezo(II) hidroksid (Fe(OH)2 se dobiva vo forma na bel pivtiest talog, koga na rastvor od nekoja `elezo(II)sol, se dejstvuva so alkalni hidridi.

• @elezo(II) hlorid (FeCl2) se dobiva so rastvorawe na `elezo vo hloridna kiselina.

• @elezo(II) sulfid (FeS) se dobiva so zagrevawe na `elezo i sulfur. Preststavuva crna supstanca, nerastvorliva vo voda

Kompleksnite soedinenija se takvi soedinenija vo koi se prisutni grupi od atomi, koi se povrzani vo pove}e ili pomalku stabilni edinici, vo cvrsta, te~na ili stopena sostojba.

• Kompleksnite soedinenija se takvi soedinenija vo koi se prisutni grupi od atomi, koi se povrzani vo pove}e ili pomalku stabilni edinici, vo cvrsta, te~na ili stopena sostojba.

• Hemiskite vrski kaj kompleksnite soedinenija se od koordinativnata priroda.

• Bidej}i prv gi otkril Verner i zatoa se narekuvaat Vernerovi soedinenija ili kompleksi.

• Spored Vernerovata teorija, postojat dve grupi soedinenija, i toa soedinenija od prv red i soedinenija od povisok red.

Kompleksnite soedinenija se izgradeni od eden atom ili jon, koj ima centralna polo`ba i se narekuva centralen atom ili jon.

• Kompleksnite soedinenija se izgradeni od eden atom ili jon, koj ima centralna polo`ba i se narekuva centralen atom ili jon.

• Centralniot atom koj u{te se narekuva kompleksoobrazuva~ e naj~esto pozitivno naelektriziran jon, no mo`e da e i anjon ili pak elektroneutralen atom ili molekula.

• Centralniot atom privlekuva, odnosno koordinira okolu sebe pove}e molekuli ili joni, koi se narekuvaat ligandi ili adendi {to zna~i dodatoci).

Ako vo kompleksnoto soedinenie, kompleksniot jon pretstavuva katjon, toga{ ~itaweto na negovoto ime zapo~nuva so ~itawe na koordinativniot broj, potoa prodol`uva so ~itawe na ligandot i na centralniot atom so negovata valentnost, a na kraj se ~ita anjonot, koj pripa|a na nadvore{nata sfera:

• Ako vo kompleksnoto soedinenie, kompleksniot jon pretstavuva katjon, toga{ ~itaweto na negovoto ime zapo~nuva so ~itawe na koordinativniot broj, potoa prodol`uva so ~itawe na ligandot i na centralniot atom so negovata valentnost, a na kraj se ~ita anjonot, koj pripa|a na nadvore{nata sfera:

• Cu[(NH3)4]SO4 tetraaminbakar (II) sulfat
• [Cr(H2O)6]Cl3 heksaakvahrom(III) hlorid

• ^itaweto na imiwata na kompleksnite soedinenija vo koi kompleksniot jon e anjon, zapo~nuva od nadvore{nata sfera, potoa koordinativniot broj, pa ligandot i na krajot, latinskoto ime na centralniot atom, koe zavr{uva na “at”, a negovata valentnost se pi{uva vo zagrada:

• K3[Fe(CN)]6 kalium heksacianoferat (III)
• K2[PtCl]6 kalium heksahloroplatinat (IV)