Margarita Ginovska, Hristina Spasevska Nevenka Andonovska
Download 4.51 Kb. Pdf ko'rish
|
- Bu sahifa navigatsiya:
- Sl. 4.6.
- Primer 6.
- Pra{awa i zadai
- 4.4. ZAKON ZA ZAPAZUVAWE NA ENERGIJATA
- 5.1. POIMOT APSOLUTNO TVRDO TELO
- 5.2. KARAKTERISTI^NI VELI^INI NA VRTLIVOTO DVI@EWE NA TVRDO TELO
- Primer 1.
Zapomni! Potencijalnata energija se meri so rabotata {to teloto mo`e da ja izvr{i. Zna~i, mera za energijata {to ja po- seduva teloto e rabota {to toa mo`e da ja izvr{i. Zatoa energijata se meri so ista edinica (xul) kako i rabotata. Ako telo so masa m se podigne na odredena viso~ina h, kako {to e prika- `ano na sl. 4.6, toga{ toa ima potenci- jalna energija Fh poradi negovata polo`- 74 ba vo odnos na podlogata, od kade {to bi- lo podignato. Vo ovoj izraz silata F & odgovara na te`inata na teloto G & . Izvr{enata ra- bota pri negovoto podigawe na visina h teloto ja dobiva kako potencijalna ener- gija. Teloto mo`e da se oslobodi od ovaa energija so negovo povtorno pu{tawe na- zemja. Spored toa, potencijalnata ener- gija na telo so te`ina G na visina h mo- `e da se opredeli so ravenkata: h G E p ili mgh E p . (4.8) Sl. 4.6. Telo ima potencijalna energija poradi svojata polo`ba ili sostojba Primer 5. Telo so masa 5 kg e podig- nato na viso~ina od 2,5 m nad zemja. Presmetaj ja potencijalnata energija na teloto. Re{enie: Poznati se vrednostite za masata m = 5 kg, visinata h = 2,5 m i g = 9,81 m/s 2 . So direktna zamena vo ravenka- ta (4.8) se dobiva: J 122,5 m ,5 2 m/s 9,81 kg 5 2 mgh E p . Ako telo se podigne vertikalno na- gore, se iska~uva po skali ili se vle~e po nakloneta ramnina, potencijalnata energija sekoga{ se opredeluva kako pro- izvod od te`inata na teloto i vertikal- nata viso~ina na koja e podignato. Izborot na referentna ramnina, t.e. na referentnoto nivo, kade {to po- tencijalnata energija e nula, se vr{i po dogovor. Vo mnogu prakti~ni problemi voobi~aeno e kako nulto energetsko nivo da se izbira najniskata to~ka {to edno telo mo`e da ja postigne. Pritoa site pomestuvawa vo odnos na ova nivo }e bi- dat so pozitiven predznak na potencijal- nata energija. Kineti~ka energija. Ja ima telo {to se dvi`i i se definira kako sposobnost edno telo da vr{i rabota kako rezul- tat na svoeto dvi`ewe. Avtomobil {to se dvi`i po avtopat ima kineti~ka ener- gija na translacija, a trkalo na ma{ina ima kineti~ka energija na rotacija. Za telo so masa m koe se dvi`i po prava li- nija so postojana brzina v kineti~kata energija e dadena so ravenkata: 2 2 1 mv E k . (4.9) Primer 6. Da se presmeta kineti~ka- ta energija na telo so masa 20 kg {to se dvi`i so brzina 4 m/s. Re{enie: Poznati se vrednostite na fizi~kite veli~ini m = 20 kg i v = 4 m/s. So direktna zamena vo ravenkata (4.9) se dobiva: 2 2 m/s 4 kg 20 2 1 2 1 mv E k 2 2 s m kg 160 k E . Kineti~kata energija ima isti di- menzii so rabotata i potencijalnata energija i se ozna~uva so istata izvedena edinica ‡ xul: J 160 k E . 75 ; Pra{awa i zada~i 1. Kako obi~no se izbira referentnata ram- nina (nivo) pri re{avawe prakti~ni zada- ~i? 2. Raketata “Saturn” so masa 3, 310 6 kg pole- tuva od lansirnata podloga i dostignuva brzina od 1000 m/s na viso~ina od 25 km. Presmetaj gi a) potencijalnata energija i b) kineti~kata energija na raketata. [Od- govor: a) 8,0610 11 J, b) 1, 6510 12 J.] 4.4. ZAKON ZA ZAPAZUVAWE NA ENERGIJATA Za dobivawe precizni objasnuvawa na mnogu prirodni pojavi, najva`ni se za- konite za zapazuvawe na energijata i za zapazuvawe na impulsot. Iako ovie dva zakona vklu~uvaat razli~ni fizi~ki ve- li~ini, i dvata se primenuvaat pri re- {avaweto na prakti~ni problemi. Eden od osnovnite zakoni vo priro- data e zakonot za zapazuvawe na energija- ta. Iako zakonot e iska`an na re~isi isto tolku razli~ni na~ini kolku {to ima knigi napi{ani na taa tema, sepak site tie vsu{nost imaat isto zna~ewe. Toa mo`eme da go potvrdime so slednite tri iskazi za nego, koi se dadeni od razni avtori, no imaat isto zna~ewe: 1) Pri preminuvaweto na energijata od eden vo drug vid, taa sekoga{ se zapa- zuva. 2) Energijata nikoga{ ne se sozdava ili uni{tuva. 3) Vkupnata energija vo univerzumot ostanuva konstantna. Koga telo se dvi`i po nakloneta ramnina, toa poseduva kineti~ka energi- ja poradi svoeto dvi`ewe i potencijalna energija poradi promenata na svojata po- lo`ba po vertikalata. Vkupnata energija E na teloto e zbir od negovata kineti~ka E k i potencijalna energija E p : p k E E E (4.10). Za ilustracija }e go zememe prime- rot so energijata na vodopad prika`an na sl. 4.7. Na vrvot od vodopadot vodata ima potencijalna energija. Sl. 4.7. Energijata {to ja ima vodata na vrvot od vodopadot e potencijalna, a na dnoto e kineti~ka Kako {to vodata pa|a nadolu, nejzi- nata brzina se zgolemuva, a so toa se zgo- lemuva i nejzinata kineti~ka energija E k , dodeka potencijalnata energija E p se na- maluva. Na dnoto od vodopadot potenci- jalnata energija iznesuva nula, a kine- ti~kata energija ima maksimalna vred- nost. Ako zememe deka vodata od vrvot poa|a od miruvawe i deka pri pa|aweto nema zagubi na energija, od zakonot za za- pazuvawe na energijata sleduva deka E p na vrvot od vodopadot e ednakva so E k na dnoto: 2 2 1 mv mgh . (4.11) 76 Dvete strani od ravenkata (4.11) gi delime so masata m i ja re{avame po br- zinata na vodata v i taka ja dobivame ra- venkata: gh v 2 2 ili gh v 2 . (4.12) Ova e istata ravenka {to e izvedena za brzinata kaj ramnomerno zabrzano dvi`ewe. Taa isto taka se koristi za opredeluvawe na brzinata na tela {to slobodno pa|aat i se primenuva za opre- deluvawe na brzinata na istreli (vidi glava 2). Na sli~en na~in mo`eme da ja opre- delime vkupnata energija na top~e so masa m {to slobodno pa|a od visina H (sl. 4.8) vo to~kite A, V i S. Sl. 4.8. Vkupnata energija na top~e {to slobodno pa|a vo sekoja polo`ba ima ista vrednost Pri dvi`ewe na top~eto vrz nego dejstvuva samo silata na Zemjinata te`a. Ako kako referentna ramnina se zeme povr{inata na Zemjata, toga{ negovata potencijalna energija vo to~kata A }e iznesuva: mgH E p A . Bidej}i teloto vo to~kata A miruva, sleduva deka negovata kineti~ka energija ima vrednost nula ) 0 , 0 ( A k E v . Zna~i, vkupnata mehani~ka energija vo to~kata A }e iznesuva: A A 0 p E mgH E . (4.13) Koga top~eto slobodno pa|a, vo to~- kata B }e ima i potencijalna: mgh E p B , i kineti~ka energija: h H mg mv E k 2 2 B B . Toga{ za vkupnata energija vo to~- kata B se dobiva ravenkata: h H mg mgh E E E k p B B B (4.14) ili, ako se sredi ravenkata (4.14), se do- biva ravenkata: mgH E B . (4.15) So sporeduvawe na ravenkite (4.13) i (4.15) mo`e da se zaklu~i deka pri dvi- `eweto na top~eto va`i zakonot za zapa- zuvawe na energijata, t.e. vkupnata ener- gija vo to~kata V e ednakva so vkupnata energija vo to~kata A. Vo to~kata C top~eto pa|a na Zemja- ta i negovata potencijalna energija vo odnos na referentnoto nivo e nula ( , 0 H 0 C p E ). Toga{ negovata vkupna energi- ja e ednakva so negovata kineti~ka ener- gija: mgH Hg m mv E E k 2 2 2 2 C C C , (4.16) koja e ednakva so vkupnata energija na top~eto vo to~kite A i V. Analogno sle- duva deka vkupnata energija {to ja pose- duva top~eto pri negovoto slobodno pa- |awe vo koja bilo polo`ba }e bide ista, 77 izrazena kako suma od potencijalnata i kineti~kata energija koi toa gi poseduva vo razgleduvanata polo`ba. Primer 7. Telo so masa 25 kg se pu- {ta da pa|a od viso~ina 5 m. Da se pres- metaat negovata kineti~ka energija i br- zinata na teloto pri pa|awe na zemja. Re{enie: Od zakonot za zapazuvawe na energijata sleduva deka potencijalna- ta energija E p na teloto na vrvot e edna- kva so negovata kineti~ka energija E k na dnoto. Poradi toa kineti~kata energija na teloto e ednakva na: mgh E E p k J 1225 m 5 9,81m/s kg 25 2 k E . Brzinata na pa|awe na teloto mo`e- me da ja presmetame od ravenkata (4.15): m/s 9,9 m/s 5 9,81 2 2 gh v . ; Pra{awa i zada~i 1. Dali energijata vo prirodata mo`e da se sozdade ili uni{ti? 2. Kamen po~nuva da se trkala nadolu od vr- vot na eden rid i pa|a vo podno`jeto na ri- dot. Vo koja polo`ba kamenot ima najgole- ma potencijalna, a vo koja najgolema kine- ti~ka energija? REZIME Mehani~kata rabota A se definira kako proizvod od silata F i rastojanie- to s na koe dejstvuva taa sila: s F A . Edinica za rabota se narekuva xul. Rabota od 1 xul izvr{uva sila od 1 wutn koja{to dejstvuva na rastojanie od 1 me- tar. Ako na telo dejstvuva sila F pod agol T vo odnos na pravecot na dvi`ewe na teloto, toga{ komponentata {to e po pravecot na dvi`ewe }e vr{i rabota: T cos sF s F A x . Mo}nosta e fizi~ka veli~ina {to se definira kako odnos pome|u izvr{e- nata rabota A i vremeto t za koe taa rabota e izvr{ena: t A P . Telo ima mo}nost 1 vat ako za vreme od 1 sekunda izvr{uva rabota od 1 xul. Vo prirodata postojat pove}e vido- vi na energija: mehani~ka, toplinska, zvu~- na, nuklearna, hemiska, atomska, elektri~- na i drugi. Mehani~kata energija se javuva kako rezultat na dvi`eweto i zaemnoto dejst- vo na makroskopskite tela. Energijata pretstavuva sposob- nost na teloto da vr{i rabota. Postojat dva vida mehani~ka energija, potencijalna energija ) ( p E i kineti~ka energija (E k ). Za edno telo se veli deka ima poten- cijalna energija ako poradi vlijanieto na svojata polo`ba ili sostojba e spo- sobno da vr{i rabota. Nejzinata vred- nost mo`e da se presmeta od ravenkata: mgh E p . 78 Energijata se meri so ista edinica (xul) kako i rabotata. Kineti~kata energija na edno telo {to se dvi`i se definira kako negova sposobnost da vr{i rabota kako rezultat na svoeto dvi`ewe. Nejzinata vrednost mo- `e da se opredeli so ravenkata: 2 2 1 mv E k . Vkupnata energija E na teloto e zbir od negovata kineti~ka E k i potencijalna energija E p : p k E E E . Zakonot za zapazuvawe na energijata mo`e da se iska`e na nekolku na~ini {to imaat isto zna~ewe: 1) Pri preminu- vaweto na energijata od eden vo drug vid, taa sekoga{ se zapazuva. 2) Energijata nikoga{ ne se sozdava ili uni{tuva. 3) Vkupnata energija vo univerzumot osta- nuva konstantna. Da nau~ime pove}e: http://media.pearsoncmg.com 5. VRTLIVO DVI@EWE NA TVRDO TELO 80 5.1. Poimot apsolutno tvrdo telo ........................................................................ 81 5.2. Karakteristi~ni veli~ini na vrtlivoto dvi`ewe na tvrdo telo........ 81 5.3. Dinami~ka ravenka na vrtlivo dvi`ewe..................................................... 84 5.4. Energija pri vrtlivo dvi`ewe ...................................................................... 87 5.5. Moment na impuls ............................................................................................. 88 5.6. Zakon za zapazuvawe na momentot na impuls .............................................. 89 Rezime ......................................................................................................................... 91 81 5.1. POIMOT APSOLUTNO TVRDO TELO Mehani~ki sistem sostaven od golem broj materijalni to~ki koi pri dvi`ewe ostanuvaat na istite me|usebni rastoja- nija se vika apsolutno tvrdo telo. Vo prirodata ne postojat apsolutno tvrdi tela, {to zna~i deka toa e idealiziran poim. Sekoe realno telo vo prirodata {to zaemno dejstvuva so drugite tela mo- `e da se deformira. Postojat dva osnovni vida dvi`ewe koi mo`e da gi izvr{uva apsolutno tvr- do telo: translatorno i vrtlivo (rota- ciono) dvi`ewe. Dvi`eweto na apsolut- no tvrdo telo e takvo {to sekoja to~ka na teloto opi{uva svoja pateka. Ako teloto izveduva translatorno dvi`ewe, toga{ site to~ki na teloto se dvi`at po pravi linii, paralelni edna so druga. Toa zna~i deka za edno isto vre- me site to~ki na teloto pominuvaat pa- ti{ta ednakvi po golemina i po nasoka. Poradi toa brzinata i zabrzuvaweto na site to~ki na idealno tvrdo telo se edna- kvi. ^estopati vo praksa tvrdite tela istovremeno vr{at i vrtlivo dvi`ewe i translatorno pomestuvawe. Ako teloto vr{i samo vrtlivo dvi`ewe bez transla- torno pomestuvawe, site negovi to~ki se dvi`at po kru`nici. Centrite na tie kru`ni linii le`at na edna ista prava, koja se vika oska na vrtewe. Oskata na vrtewe mo`e da minuva niz teloto, no mo`e da se nao|a i nadvor od nego. To~ki- te koi se nao|aat na oskata na vrtewe pri vrtlivoto dvi`ewe ostanuvaat prak- ti~no nepodvi`ni. 5.2. KARAKTERISTI^NI VELI^INI NA VRTLIVOTO DVI@EWE NA TVRDO TELO Za da gi definirame karakteristi~- nite veli~ini povrzani so vrtlivoto dvi`ewe na tvrdite tela, }e razgledame slu~aj na vrtewe na apsolutno tvrdo telo okolu nepodvi`na oska. Site to~ki na teloto opi{uvaat poln krug za edno isto vreme iako se nao|aat na razli~no rasto- janie od oskata na vrtewe. Toa zna~i deka tie }e pominuvaat razli~ni pateki so razli~na liniska brzina. Site to~ki na tvrdoto telo za vreme t ' }e se zavrtat za agol T ' . Toj agol vsu{nost pretstavuva pomestuvawe pri vrtlivoto dvi`ewe na te- loto i se narekuva agolno pomestuvawe. Agolnata brzina, za telata {to iz- veduvaat krivoliniski dvi`ewa, vo ki- nematikata be{e definirana so agolno pomestuvawe vo opredelen vremenski in- terval za koj nastanuva toa pomestuvawe: t ' ' T Z . (5.1) Agolnata brzina e vektorska veli- ~ina. Za da se opredelat nasokata i pra- vecot na agolnata brzina, treba da zamis- lime deka so desnata raka sme ja opfati- le oskata na rotacija (sl. 5.1). Toa se na- rekuva pravilo na desna raka. Prstite ja poka`uvaat nasokata na rotacija, a pale- cot ja poka`uva nasokata na agolnata br- zina. 82 Sl. 5.1. Vrtlivo dvi`ewe na tvrdo telo. Sekoja to~ka od teloto opi{uva kru`nica okolu oskata na vrtewe Zabrzuvaweto na teloto pri trans- latorno dvi`ewe be{e definirano so odnosot na promenata na brzinata i vre- meto. Na ist na~in se definira i agolno- to zabrzuvawe na telo {to vr{i vrtlivo dvi`ewe, t.e. kako odnos pome|u prome- nata na agolnata brzina i izminatoto vreme. Za sporedba, ovaa definicija mo`e da se izvede na ist na~in kako ravenkite za zabrzuvawe pri translatorno dvi`e- we: 1 2 1 2 t t Z Z D (5.2) t ' ' Z D . (5.3) Vo ovie ravenki D go pretstavuva agolnoto zabrzuvawe i e analogno na li- niskoto zabrzuvawe a; Z e vektor na po- ~etnata agolna brzina analogno na li- niskata brzina v 1 ; Z e vektorot na kraj- nata agolna brzina analogno na liniska- ta brzina v 2 . Ako t go pretstavuva izmina- toto vreme t 2 – t 1 , mo`eme da ja izrazime Z i od ravenkata (5.2) go dobivame izra- zot za agolna brzina pri vrtlivo dvi`e- we: t D Z Z 1 2 . (5.4) Ako . const Z , dvi`eweto e ramno- merno vrtlivo. Vo toj slu~aj Z go poka- `uva agolot za koj teloto se zavrtuva za edinica vreme. Vremeto potrebno da se izvr{i edno celo zavrtuvawe se narekuva period na zavrtuvawe T. Brojot na zavrtuvawa za edinica vreme se narekuva frekvencija na zavr- tuvawe f, koja pretstavuva recipro~na vrednost od periodot na zavrtuvawe. Ako za vreme T agolot na zavrtuva- we iznesuva 2 S , toga{ agolnata brzina mo`e da se pretstavi so ravenkata: . 2 T S Z (5.5) Bidej}i frekvencijata na zavrtuva- we be{e definirana preku periodot, od- nosno T f 1 , poslednata ravenka }e go do- bie oblikot: . 2 f S Z (5.6) Primer 1. Zamaec koj poa|a od miru- vawe dobiva frekvencija od 240 zavrtu- vawa vo minuta za vreme od 10 y. Najdi go negovoto zabrzuvawe. Re{enie: Bidej}i zamaecot po~nuva da se vrti od sostojba na miruvawe, zna~i deka po~etnata agolna brzina Z = 0. Da- deni se slednite golemini: s 1 60 240 2 f i t = 10 y. Agolnata brzina treba da se izrazi od ravenkata (5.6): 83 2 2 2 f S Z , s rad 13 , 25 s 60 240 2 2 S Z . Koristej}i ja ravenkata (5.2), nao|a- me deka: 2 s rad 513 , 2 10 0 13 , 25 D . Od ravenkite (5.1), (5.2) i (5.4) e o~i- gledno deka liniskite veli~ini za patot x, brzinata v i zabrzuvaweto a, vo raven- kite za translatorno dvi`ewe na telata treba da se zamenat so soodvetni agolni veli~ini: agolno pomestuvawe T agolna brzina Z i agolno zabrzuvawe D za da se dobijat ravenki {to }e go opi{at vrtli- voto dvi`ewe. Za da izvedeme formula za linisko- to zabrzuvawe na edna to~ka od perife- rijata na zabrzano trkalo (sl. 5.2), najed- nostavno e vo izrazot za zabrzuvaweto da se zamenat brzinite 2 2 Z r v i 1 1 Z r v : t r r t v v a 1 2 1 2 Z Z (5.7) D Z Z r t r a 1 2 . (5.8) Download 4.51 Kb. Do'stlaringiz bilan baham: |
Ma'lumotlar bazasi mualliflik huquqi bilan himoyalangan ©fayllar.org 2024
ma'muriyatiga murojaat qiling
ma'muriyatiga murojaat qiling