Margarita Ginovska, Hristina Spasevska Nevenka Andonovska
Download 4.51 Kb. Pdf ko'rish
|
- Bu sahifa navigatsiya:
- Primer 14.
- Sl. 4.4.
- Sl. 4.5.
- Pra{awa i zadai
- Primer 4.
- Potencijalna energija.
Sl. 3.22. Isfrluvaweto vo horizontalen pravec od to~kata P so soodvetna brzina vselensko letalo (prva kosmi~ka brzina) mo`e da go natera da se dvi`i okolu Zemjata kako nejzin ve{ta~ki satelit Ako brzinata na lansiraweto e ma- la, proektilot }e ima pribli`no para- boli~na pateka i }e padne vo to~kata A na Zemjata. So ne{to pogolema brziina na lansirawe proektilot }e padne vo to~kata B. Pri u{te pogolema brzina lansira- niot proektil }e se dvi`i po kru`na pa- teka so radius r okolu Zemjata (ovaa tra- ektorija pominuva niz to~kata C), t.e. stanuva nejzin ve{ta~ki satelit. Taa brzina na lansirawe pri koja vselensko- to letalo stanuva ve{ta~ki satelit na Zemjata se narekuva prva kosmi~ka brzi- na. Pri u{te pogolemi brzini na lansi- rawe vselenskoto letalo mo`e da se dvi- `i po elipti~na traektorija okolu Zem- jata ili da ja sovlada gravitacionata si- la na Zemjata i da stane ve{ta~ki satelit na Sonceto. Brzinata na lansirawe pri koja vselenskoto letalo stanuva ve{ta~- ki satelit na Sonceto se narekuva vtora kosmi~ka brzina. Uslov {to treba da bide zadovolen za vselensko letalo da kru`i okolu Zem- jata e centrifugalnata sila {to dejstvu- va vrz nego, dadena so ravenkata (3.19), da bide ednakva so gravitacionata sila na Zemjata (vidi ravenka (3.22)). Ako ve- {ta~kiot satelit se dvi`i vo blizina na povr{inata na Zemjata, toga{ radiusot na orbitata r mo`eme da go smetame za pribli`no ednakov na Zemjiniot radius R, dodeka centrifugalnata sila e edna- kva na te`inata na teloto (satelit), G = mg. Ako ve{ta~kiot satelit ima ma- sa m, a masata na Zemjata ja ozna~ime so M, od uslovot za ednakvost na centrifu- galnata i gravitacionata sila se dobiva ravenkata: 2 2 R mM R mv J , (3.26) kade {to v e prvata kosmi~ka brzinata. Taa mo`e da se izrazi so ravenkata: 2 R MR v J . (3.27) Ako vo ravenkata (3.27) se zameni izrazot (3.25) za Zemjinoto zabrzuvawe dobivame: gR v . (3.28) Primer 14. Presmetaj ja prvata kos- mi~ka brzina ako se znae deka radiusot na Zemjata iznesuva R = 6370 km! Re{enie: Prvata kosmi~ka brzina ja presmetuvame so direktna zamena vo ra- venkata(3.28): 65 m/s 7905 m 10 6370 s m 81 , 9 3 2 v . Vrednosta na prvata kosmi~ka br- zina mo`eme pribli`no da ja smetame kako v = 8 km/s. ; Pra{awa 1. Koga lansira{ proektil, stanuva ve{ta~- ki satelit na Zemjata. 2. Kako se definira prvata, a kako vtorata kosmi~ka brzina? REZIME Prviot Wutnov zakon glasi: Sekoe telo nastojuva da ostane vo sostojba na miruvawe ili ramnomerno pravolinisko dvi`ewe sè dodeka nekoja nadvore{na si- la ne ja promeni taa sostojba. Inercijata e svojstvo na telata da se sprotivstavat na promena na nivna- ta sostojba na miruvawe ili ramnomer- no pravolinisko dvi`ewe. Vtoriot Wutnov zakon glasi: Koga edno telo e pod dejstvo na konstantna sila, negovoto rezultantno zabrzuvawe e proporcionalno so silata, a obratno- proporcionalno so negovata masa: m F a . Proizvodot od masata na teloto i negovata brzina se narekuva impuls na teloto i mo`e da se opredeli so raven- kata: v m p & & . Impuls na sila pretstavuva pro- izvod od silata i vremeto za koe taa dejstvuva. mv Ft . Dejstvoto na zemjinata te`a vrz te- lata se registrira so sila na pritisok na telata vrz podlogata, {to se narekuva te`ina na telata. Te`inata i masata na telata nume- ri~ki se razlikuvaat edna od druga za fak- tor ednakov na Zemjinoto zabrzuvawe. Tretiot Wutnov zakon glasi: Reak- cijata sekoga{ e ednakva i sprotivna na akcijata. Ili, so drugi zborovi, silite so koi dve tela zaemno si dejstvuvaat sekoga{ se ednakvi po golemina, imaat ist pravec, a sprotivni nasoki. Zbirot na impulsite na telata pred sudirot e ednakov na zbirot na im- pulsite na telata po sudirot, ili, zbi- rot na impulsite na telata pred i po sudirot ostanuva nepromenet. Silata na trieweto pri lizgawe t F e pravoproporcionalna na vkupnata sila {to dejstvuva na teloto nadolu, t.e. normalnata sila F n = G. Taa sekoga{ ima ist pravec so pravecot na dvi`ewe, a sprotivna nasoka. n t F F P . Centrifugalnata sila e naso~ena od centarot kon kru`nicata po koja se dvi- `i teloto: r v m F c 2 . Wutnoviot zakon za gravitacija gla- si: Dve tela me|usebno se privlekuvaat so sila {to e proporcionalna na proiz- 66 vodot od nivnite masi i obratnopro- porcionalna so kvadratot na me|useb- noto rastojanie. 2 2 1 d m m F J . ‡ Brzinata na lansirawe pri koja vselenskoto letalo stanuva ve{ta~ki sa- telit na Zemjata se narekuva prva kos- mi~ka brzina: km/s 8 gR v . Brzinata na lansirawe pri koja vse- lenskoto letalo stanuva ve{ta~ki sate- lit na Sonceto se narekuva vtora kos- mi~ka brzina. Da nau~ime pove}e: http://physicsweb.org/resources/Education/Interactive_experiments/Classical_mechanics/ 4. RABOTA I ENERGIJA 68 4.1. Mehani~ka rabota ............................................................................................. 69 4.2. Mo}nost ............................................................................................................... 72 4.3. Energija ............................................................................................................... 73 4.4. Zakon za zapazuvawe na energijata ................................................................ 75 Rezime ......................................................................................................................... 77 69 4.1. MEHANI^KA RABOTA Vo prirodata postojat pove}e vido- vi energija: mehani~ka, toplinska, zvu~- na, nuklearna, hemiska, atomska, elek- tri~na i drugi. Sekoj vid energija ima va`na uloga vo na{iot sekojdneven `i- vot. Vo ovaa glava }e se zadr`ime na pro- u~uvaweto na mehani~kata energija, {to se javuva kako rezultat na dvi`eweto i zaemnoto dejstvo na makroskopskite te- la. Energijata pretstavuva osnoven, zaed- ni~ki element na site oblici na materi- jata vo prirodata. Fizi~ka veli~ina tesno povrzana so energijata e rabotata, koja{to vo sekoj- dnevniot `ivot se koristi za da se opi- {e tro{eweto na akumuliranata energi- ja. Spored toa energijata pretstavuva sposobnost na teloto da vr{i rabota. Bidej}i energijata najlesno se defi- nira preku potro{enata rabota, prvo }e ja definirame rabotata, pokonkretno me- hani~kata rabota, kako mera za potro- {enata energija na telata. Mehani~kata rabota A se definira kako proizvod od silata F i rastojanie- to s na koe taa sila dejstvuva: Fs A . (4.1) Da razgledame eden op{t slu~aj za presmetuvawe na rabota izvr{ena pri podigawe telo so masa m na viso~ina h nad zemja (sl. 4.1). Spored Vtoriot Wutnov zakon (F = m a), silata potrebna za podigawe na telo na visina h e ednakva na negovata te`ina G = mg. Ako vo ravenkata (4.1) si- lata F ja zamenime so proizvodot mg, za rabotata ja dobivame ravenkata: mgh A . (4.2) Sl. 4.1. Rabotata se definira kako sila po rastojanie Primer 1. Da se presmeta rabotata izvr{ena za podigawe na telo so masa 5 kg na viso~ina od 3 m. Re{enie: Dadeni se vrednostite na fizi~kite veli~ini: m = 5 kg, h = 2 m i g = 9,81 m/s 2 . So direktna zamena na vred- nostite na ovie fizi~ki veli~ini vo ra- venkata (4.2) dobivame: m 2 m/s 9,81 kg 5 2 mgh A 2 2 s m kg 1 , 98 A . So edinicata 2 m/s kg vo SI-sistemot na merni edinici se izrazuva edinicata 70 za sila wutn, pa re{enieto mo`e da se napi{e i kako: m. N 1 , 98 A Vo SI-sistemot edinicata Nm 1 se na- rekuva xul (oznaka J), vo ~est na angli- skiot fizi~ar Xejms Xul (James Joule, 1818‡1889). Eden xul e rabota {to ja izvr{uva sila od eden wutn (1 N) na ras- tojanie od 1 metar (1 J = 1 Nm). Pri lizgawe na telo so masa 5 kg po horizontalna ramnina so konstantna brzina na rastojanie od 2 m (vidi sl. 4.2) izvr{enata rabota nema da bide tolku golema kako onaa potrebna da se podigne istoto telo na viso~ina od 2 m. Sl. 4.2. Pri lizgawe na telo se vr{i rabota za sovladuvawe na trieweto pome|u teloto i podlogata Na primer, da pretpostavime deka koeficientot na triewe pri lizgawe za teloto od sl. 4.2 iznesuva P = 0,25. Silata na triewe e ednakva so te`inata na telo- to G {to ovde se javuva kako normalna sila i mo`e da se presmeta so ravenkata: 2 m/s 9,81 kg 5 25 , 0 G F t P N ,25 12 t F . Bidej}i teloto }e se lizga pod dejst- vo na sila od 12,25 N, rabotata {to }e ja izvr{i taa sila na rastojanie od 2 m mo- `e da se presmeta so ravenkata: J 24,5 m 2 N 25 , 12 s F A t . Koga sila F dejstvuva na telo pod ne- koj agol vo odnos na pravecot na dvi`e- we, samo komponentata na silata {to dejstvuva po pravecot na dvi`ewe }e vr- {i rabota. Na sl. 4.3 e prika`ano telo so masa 20 kg, {to se dvi`i pod dejstvo na sila od 100 N postavena pod agol 30 o . Sl. 4.3. Pri presmetuvawe na rabotata silata se proektira vrz pravecot na dvi`ewe Patot {to go pominalo teloto izne- suva 5 m. Silata F mo`e da se razlo`i na dve komponenti, horizontalna F x (po pra- vecot na dvi`ewe na teloto) i vertikal- na F y (po pravec normalen na pravecot na dvi`ewe na teloto). Ovie komponenti na silata F mo`at da se presmetat so sled- nite ravenki: N 86,6 0,866 N 100 30 cos o F F x N 0 , 50 0,500 N 100 30 sin o F F y . Vertikalnata komponenta F y od si- lata ne vr{i rabota, zatoa {to teloto 71 ne se pomestuva vertikalno. Vo ovoj slu- ~aj rabotata }e ja vr{i samo horizontal- nata sila F x : J 433 m 5 N 6 , 86 s F A x . Iako vertikalnata sila ne vleguva direktno vo presmetkite na rabotata, taa sepak pomaga so podigawe na teloto, a so toa go namaluva trieweto pri lizgawe. *Primer 2. Kov~eg so masa 100 kg se vle~e po pod na rastojanie 20 m so ra~ka koja{to formira agol T od 35 o so hori- zontalata (vidi sl. 4.4). Ako koeficien- tot na triewe pri lizgawe iznesuva 0,25, da se opredelat: a) silata so koja se vle~e kov~egot i b) izvr{enata rabota. Sl. 4.4. Pri lizgawe na kov~eg po pod se vr{i rabota Re{enie: Silata F se razlo`uva na dve komponenti, po pravecot na dvi`ewe i normalno na nego: F F F x 819 , 0 35 cos o (4.3) F F F y 0,574 35 sin o (4.4) Za da se najde silata na triewe ( n t F F P ), treba da ja opredelime nor- malnata sila n F . Taa pretstavuva rezul- tanta od dve sili koi{to dejstvuvaat na kov~egot: negovata te`ina mg i F y koja- {to dejstvuva vertikalno nagore: y n F mg F , pa silata na triewe }e iznesuva: ) ( 25 , 0 y n t F mg F F P . Za da se sovlada trieweto i kov~e- got da se lizga, komponentata F x mora da bide pogolema ili barem ednakva na si- lata na triewe F t : ) ( 25 , 0 y x F mg F . (4.5) So zamena na komponentite F y i F x od realciite (4.3) i (4.4) vo (4.5) se dobiva: F mg F 574 , 0 25 , 0 25 , 0 819 , 0 . ^lenovite koi{to ja sodr`at silata F se sobiraat, a potoa se zamenuvaat vrednostite za m i g: 2 m/s 9,81 kg 100 25 , 0 819 , 0 F . Sleduva deka silata {to }e vr{i ra- bota pri vle~eweto na kov~egot od uslo- vot pod a) iznesuva: N 4 , 254 F . Re{enieto pod b) za izvr{enata ra- bota s F A x iznesuva: J 4167 m 20 N 254,4 0,819 A . *Primer 3. Eden avtomobil so masa m = 1 t se nao|a na rid so 50% strmnina (sl. 4.5). Takva strmnina se dobiva koga na horizontalno rastojanie h = 100 m ima ver- tikalen porast m 50 h . Da se presmeta rabotata {to }e ja izvr{i avtomobilot koga }e se dvi`i od po~etokot do krajot na ridot. 72 Sl. 4.5. Avtomobil se spu{ta po ridot so konstantno zabrzuvawe Re{enie: Agolot T na naklonot e daden so ravenkata: x h T tg , i za strmnina od 50% ima vrednost: 5 , 0 m 100 m 50 tg T , {to odgovara na agol T = 26,56 o . Patot l {to }e go pomine avtomobi- lot, dvi`ej}i se po ridot mo`e da se pre- smeta spored Pitagorinata teorema: m 8 , 111 2 2 x h l . Za da ja najdeme silata so koja avtomobilot se zabrzuva, go razlo`uvame vektorot na te`inata na avtomobilot g m G & & na dve komponenti, F & i T & , edna paralelna i edna normalna na strmnina- ta. Zabele`uvame deka dvata pravoagol- ni triagolnici {to gi formiraat sili- te imaat ist agol T a komponentite na silata se dadeni so ravenkite: T sin G F , T cos G T . Komponentata F & e silata koja mu go dava zabrzuvaweto na avtomobilot, a komponentata T & go pritiska avtomobi- lot na naklonetata ramnina, so {to po- ve}e go ote`nuva negovoto dvi`ewe otkolku {to pomaga vo dvi`eweto nado- lu. Toga{ rabotata (A = F l) {to }e ja izvr{i avtomobilot pod dejstvo na silata F na patot l mo`e da se presmeta od ravenkata: T T sin sin l g m l G A . Ako veli~inite od ravenkata se zamenat so numeri~kite vrednosti. izvr{enata rabota iznesuva: kW 490 447 , 0 m 8 , 111 s m 81 , 9 kg 1000 2 | A . ; Pra{awa i zada~i 1. Koja e SI-edinicata za rabota? 2. Avtomobil se tovari na paluba od brod za prekumorski transport. Ako masata na av- tomobilot e 2200 kg i ako se podiga verti- kalno na viso~ina od 15 m, kolkava rabota }e se izvr{i? [Odgovor: 323,73 kJ.] 4.2. MO]NOST Mo}nost e fizi~ka veli~ina {to se definira kako odnos pome|u izvr{enata rabota A i vremeto t za koe taa rabota e izvr{ena: t A P (4.6) Kolku pobrgu e izvr{eno odredeno koli~estvo rabota tolku pogolema e mo}- nosta. So drugi zborovi, kolku e pomalo vremeto t vo ravenkata (4.6) tolku e pogo- lem odnosot A/t i mo}nosta P. 73 Edinicata za mo}nost se izrazuva kako xul vo sekunda. Vo ~est na {kotski- ot in`ener i pronao|a~ Xejms Vat (James Watt, 1736‡1819) taa se narekuva vat: W 1 s J 1 . (4.7) Eden vat e sila (mo}nost) so koja telo }e izvr{uva rabota od eden xul za vreme od edna sekunda. Primer 4. Kolkava mo}nost e po- trebna za lift so masa od 350 kg da se po- digne na rastojanie od 180 m za vreme od 40 s? Re{enie: Poznati se vrednostite za masata m = 350 kg, visinata h = 180 m, vremeto t = 40 s i g = 9,81 m/s 2 . Bidej}i ra- botata izvr{ena za podigawe na telo na- gore e dadena so ravenkata A = mgh, mo}- nosta mo`eme da ja opredelime od raven- kata (4.6): s 40 m 180 9,81m/s kg 50 3 2 t mgh P kW 15,44 W 15440 P . ; Pra{awa i zada~i 1. Koja e SI-edinica za mo}nost i kako se de- finira taa? 2. Izvedi ja edinicata za mo}nost preku edi- nicite na osnovnite fizi~ki veli~ini! [Odgovor: (kg·m 2 )/s 3 .] 3. Presmetaj ja rabotata {to ja vr{i avtomo- bil {to se dvi`i za vreme od 10 s, ako mo}- nosta na motorot iznesuva 20 kW. [Odgo- vor: 200 kJ.] 4.3. ENERGIJA Postojat dva vida mehani~ka energi- ja, potencijalna energija ) ( p E i kine- ti~ka energija (E k ). Sekoe telo mo`e da ima mehani~ka energija kako rezultat na negovoto dvi`ewe. Toa se narekuva kine- ti~ka energija ili poradi negovata po- lo`ba vo poleto na nekoja potencijalna sila (gravitaciona), potencijalna ener- gija. Potencijalna energija. Za edno te- lo se veli deka ima potencijalna energi- ja ako poradi vlijanieto na svojata po- lo`ba ili sostojba e sposobno da vr{i ra- bota. Avtomobil {to se nao|a na vrvot od nekoj rid ili naviena pru`ina na ~asov- nikot se primeri za tela {to imaat po- tencijalna energija. Pru`inata mo`e da ovozmo`i ~asovnikot da raboti izvesen vremenski period, kako {to i avtomobi- lot mo`e da izmine pat so spu{tawe na- dolu po ridot. Download 4.51 Kb. Do'stlaringiz bilan baham: |
Ma'lumotlar bazasi mualliflik huquqi bilan himoyalangan ©fayllar.org 2024
ma'muriyatiga murojaat qiling
ma'muriyatiga murojaat qiling