Prevzemanje terminov Zakaj prevzemanje?

Prevzemanje terminov

• Zakaj prevzemanje?

• potreba po poimenovanju novih predmetnosti
• potreba po stilni drugačnosti (splošni vs. strokovni jezik!)

• Vrste prevzemanja

• znotrajjezikovno: znani termin se – zaradi sorodnosti v pomenskem polju – prenese na novo področje (načelo metafore/metonimije): vesoljska ladja, deskanje, podatkovna avtocesta
• medjezikovno: jezikovni proces ob stiku dveh ali več kultur, ki se razlikujejo v civilizacijski, politični ali gospodarski moči
• prevzemanje iz klasičnih jezikov (grščina, latinščina)
• prevzemanje iz sodobnih jezikov

Področja prevzemanja

• Vsa področja, kjer prihaja do intenzivnih medkulturnih pojmovnih prenosov:

• informacijska in komunikacijska tehnologija

• prosti čas in zabava (šport, glasba, moda, življenjski slog)

• hrana in pijača

• tehnološke in znanstvene novosti

• ...

Stopnje prevzemanja

• citatni prevzem (manager)

• govorno prilagajanje (manager [menedžer])

• pisno prilagajanje (menedžer, favl, dizajn, koktejl,...)

• oblikovanje besedne družine s slovenskimi obrazili (menedžerski, menedžerka,...)

• morebitni pojav slovenske sopomenke (ravnatelj)

• opustitev prevzetega izraza

Pogoji za uspešno včlenjevanje v jezikovni sistem

• prevzeta beseda je potrebna, zapolnjuje leksikalno praznino

• je v skladu z besedotvornimi pravili jezikovnega sistema

• se uporablja

• vzpostavlja odnos do drugih enot v pojmovnem sistemu

• je besedotvorno razvejana in daje podlago za različne pomenske in skladenjske možnosti

• je primerno dolga

• je lahko izgovorljiva

• Izrazi, ki so močno zaznamovani z izhodiščno kulturo, navadno ne dobijo slovenske ustreznice (npr. pizza, tofu, jazz, citroen,...).

Stališča do prevzemanja

• izrazito odklonilno: Toporišič & co. prim. npr. Toporišič, J. (1984) Zdravstvena beseda po poldrugem desetletju. V: Besedjeslovne razprave, Založb ZRC, 2006, 462-470.

• permisivno, deskriptivno prim. Klinar, S. (2004) Tehnični termin, kaj je to? V: Humar, M. (ur.)Terminologija v času globalizacije. Založba ZRC, 103-109.

Kalk – domač ali tuj?

• dobesedni prevod, prevod po morfemih inter + net = med + mrežje; med + omrežje escape character = ubežni znak viktim + o + logija = žrtv + o + slovje thin client = lahki odjemalec

• slaba rešitev, kadar je prevod pomensko netransparenten ali zgrešen

Primeri

• blanket barje (angl. blanket bog, nem. Blanket Moor)

• PTS: frend, windstopper, goreteks, treking, ...

• PPP protokol, IPX, entitetno-relacijski model (ERM)

Izlastnoimensko izrazje

• Iz osebnih imen

• iz rojstnih osebnih imen: martinček ‘majhen kuščar’, aleksandrit ‘različek hrizoberila’
• iz priimkov: mendelevij ‘keični element’, tesla ‘enota za gostoto magnetnega polja’, Newtonovi zakoni, Dopplerjev pojav, Geiger-Müllerjev števec

• Iz zemljepisnih imen

• iz krajevnih imen: petovio ‘sorta orehov’, londonski peping ‘stara angleška sorta jabolk’
• iz imen držav: grška jelka, ogrska marelica, norveški sokol
• iz imen celin: americij in evropij ‘kemijska elementa’, avstralski lovor, afriški oreh
• iz imen voda: dravit ‘natrijev magnezijev turmalin’

• Glede na raven prevzetosti:

• citatni izimenski izrazi
• izrazi, ki so postali občna imena (mala začetnica): hertz, joule, kelvin (po Odredbi o merskih enotah: herc, njuten, paskal, džul)