Trstenjak Andrej vgč II st
Download 203.92 Kb. Pdf ko'rish
|
- Bu sahifa navigatsiya:
- mase
- Pretok volumski
- KOLIKO JE TEŽJA TLAČNA POSODA VOLUMNA 6,8 l PRI TLAKU 300 BAROV
- Črpalka daje tlak 5,5 bara. Po cevi teče več vode, hitrost je večja zato se več tlaka porabi za pridobitev hitrosti in za premagovanje
- Sesalni priključki
- Manovakummeter – merilnik podtlaka
- Sesalne naprave ( trokomat Ziegler)
- VALJ –CILINDER 9. KARTER 10. ROČINA GRED
- Prvi takt
- Drugi takt
|
2.3.2013 1 TEČAJ ZA VODJO ENOTE NGČ Trstenjak Andrej vgč II.st. Fizikalne enote, ki se uporabljajo v gasilstvu Fizikalne osnove črpalk Vrste črpalk Posebne vrste črpalk Merilni instrumenti za tlak in podtlak na črpalkah Pogonske naprave v gasilstvu Osnove dela s črpalkami Osnove vzdrževanja strojnih naprav v gasilstvu
Strojništvo 2 masa, teža, gostota vrtenje, centrifugalna sila delo, energija moč aerostatika v gasilstvu hidrostatika v gasilstvu hidrodinamika v gasilstvu
Strojništvo 3 o Vsak predmet ali bitje je sestavljen iz določene količine snovi ali mase snovi o Masa pritiska s silo, imenovana teža na tla. Velikost teže je odvisna od zemeljske privlačne sile. Z oddaljevanjem od Zemlje se zmanjšuje in ko je dovolj oddaljeno nima več teže o Maso merimo z kilogrami ( kg ), težo pa z njutni (
) Na zemlji pritiska masa 1kg na tla s težo 10N ( na Luni pa samo z 1,6N) o Teža je je po eni strani večja čim večji je predmet po drugi strani pa na težo vpliva tudi gostota. Strojništvo 4 o
razmerje med maso predmeta in njegovo prostornino, oziroma koliko kilogramov ima en liter snovi iz katere je predmet ( kg/dm
3 ). Čim
večja je gostota tem večja je teža predmeta.
Strojništvo 5 o Sila, ki jo moramo upoštevati je sredobežna ali centrifugalna sila. To je sila, ki vleče vozila na ovinkih navzven in dviguje sedeže na vrtiljakih. o Čim hitrejše je gibanje vozila tem večja je centrifugalna sila, upira pa se ji sila trenja. (Če je cestišče spolzko centrifugalna sila premaga silo trenja in vozilo zdrsne z cestišča). o Vse vrste sil merimo z N (Newton)
Strojništvo 6 2.3.2013 2 o Kdor dviguje ali vleče breme opravlja delo. Delo se v fiziki podaja kot zmnožek sile in dolžine poti
o Pri dvigovanju predmeta na višino je delo enako zmnožku teže predmeta in višina za kolikor se je predmet dvignil. o Navpično ali vodoravno premikanje ali
pridobivanje hitrosti predmeta nastane zaradi delovanje sile. Sila da predmetu energijo. Predmet, ki se premika ima energijo zaradi hitrosti ali kinetično energijo, predmet ki se dviguje v višjo lego pa ima energijo višine ali potencialno
Strojništvo 7 o
spremeniti, lahko jo le pretvorimo v drugo obliko energije. Za to so potrebne energetske naprave. o Pomemben je čas v katerem opravimo neko delo. To je podatek s katerim ocenjujemo delovno sposobnost strojev, imenujemo pa ga moč, ki jo merimo z
ali
W o En vat moči razvije človek ali stroj pri dvigu teže 1N 1 meter visoko v 1 sekundi Strojništvo 8
m 3 /s bar 100.000 Pa liter 1 dm
3 gostota kg/m
3 viskoznost m 2 /s 10mVs 1 bar
delo, energija J=Nm
moč W=J/s
sila N Strojništvo 9 Strojništvo 10
1m 3 zraka tehta 1,3kg Masa zračne plasti je 5250 bilijonov ton ali 53 trilijonov N Površina zemlje je 510 milijonov km 2
na vsak cm 2 pritiska z silo 10,13N (N - Newton) Tlak 10,13 N/cm 2 imenujemo zračni ali atmosferski tlak Najmanjša enota za merjenje zračnega tlaka je Pa (Pascal)
dobimo ga če v posodo površine 1m 2 vlijemo 1dcl vode in se le ta enakomerno porazdeli po celotni površini dobimo 0,1mm vode, le ta deluje na dno z silo s tlakom 1Pa Strojništvo 11
1000m nad morjem pa znaša približno 0,9 bara Zračni tlak deluje v vseh smereh z enako velikostjo Stisnjen zrak
Ko zrak stiskamo se zračni tlak dviguje in nastaja nadtlak Vsak tlak v posodi, ki je nižji od enega bara imenujemo podtlak Strojništvo 12
Podtlak merimo z vakummetrom, nadtlak pa z barometrom 1bar=10
5 Pa=10N/cm 2 =10mVS
2.3.2013 3 Strojništvo 13 KOLIKO JE TEŽJA TLAČNA POSODA VOLUMNA 6,8 l PRI TLAKU 300 BAROV? M = masa Q = količina zraka V = volumen posode 6,8l ρ= gostota zraka 1,2kg/m 3
- količina zraka v posodi Q=V*P Q = 6,8 l*300 bar =2040 l (2,04m 3 )
Tlačna posoda je težja zaradi zraka cca. 2,5 kg .
masa ali teža M = Q*ρ = 2,040m 3 *1,2kg/m
3
=2,448 kg Strojništvo 14 Sprememba tlaka zaradi spremembe temperature
T 1 = temperatura polnjenja T 2
P 1 = tlak polnjenja P 2 = tlak po ohlajevanju V 1 , 2 = volumen posode
Splošna plinska enač ba p 1 V 1 = p 2 V 2 T 1 T 2 P1 = 300 bar p2 = ? T1 = 52 °C T2 = 20 °C
padec tlaka: P2 = p1*T1/T2= P2 = 300*20/52 = 270,5 barov
Tlak pade za cca. 30 barov ali 10 %.
Strojništvo 15
Osnovni zakon hidrostatike pravi da tekočina nima lastne oblike ampak zavzamejo obliko posode v kateri se nahajajo. Tekočine v zaprti posodi ni mogoče stisniti na manjšo prostornino Francoski fizik Pascal je ugotovil, da tlak na dnu posode ni odvisen od oblike posode ampak od višine vode v posodi
Strojništvo 16 Tlak vode ne deluje samo na dno, ampak tako kot tlak zraka na vse strani enako Tlak mirujoče vode na dnu imenujemo hidrostatični tlak 1m vodnega stebra pritiska na dno z silo 1N/cm 2 10mVS=1bar
Strojništvo 17 Hidrostatični tlak s spodnje strani je enak višini vodnega stolpa h 2 in potiska kocko z silo F 2 navzgor Hidrostatični tlak z zgornje strani je enak višini vodnega stolpa h 1 in potiska kocko z silo F 1 navzdol Razliki med obema silama pravimo sila vzgona, tej pa se upira teža kocke
F 2 ›F 1 Strojništvo 18 Tlačna črta diagrama kaže statični tlak na vsakem mestu cevi. Na začetku je tlak nižji kot v rezervoarju, saj se del tlaka porabi za pridobivanje hitrosti vode v cevi. Čim večja je hitrost tem večji tlak se porabi, pa tudi pretočni upor zaradi trenja je večji. Na koncu cevi se tlačna črta vedno spusti do zračnega tlaka 1bar. 2.3.2013 4 Strojništvo 19 Črpalka daje tlak 3 bar. Del tlaka se porabi za pridobitev hitrosti vode v cevi, del pa za pretočni upor zaradi trenja. Pred ročnikom je tlak še 2 bara. Majhen del tega tlaka se porabi za pretočni upor v ročniku, večji del pa se spremeni v hitrost curka. Strojništvo 20
Črpalka daje tlak 5,5 bara. Po cevi teče več vode, hitrost je večja zato se več tlaka porabi za pridobitev hitrosti in za premagovanje pretočnega upora. Pred ročnikom je še tlak 3,5 bara. Hitrost vode v ročniku je večja, curek ima več vode in domet je daljši.
Strojništvo 21
Fizikalno ločimo naslednje tipe črpalk
–
– membranska črpalka – zobniška črpalka – cevna črpalka – krilna črpalka – ejektorska črpalka – druge črpalke 22
Strojništvo – z gibanjem bata se izmenično spreminja prostornina v komori – to povzroča odpiranje in zapiranje sesalne in tlačne zaklopke – pri gibu bata navzven se odpre sesalna komora, preko katere steče voda v komoro – pri gibu bata nazaj se sesalna zaklopka zapre, zmanjša
se prostornina, odpre se tlačna zaklopka, preko katere steče voda v zbiralnik – vetrnik – v vetrniku je zrak, ki se pri zmanjšanju prostornine stisne in nato potiska vodo v enakomerni količini naprej do porabnika 1. Tlačna cev 2. Vetrnik
3. Tlačna
zaklopka 4. Komora 5. Bat
6. Sesalna
zaklopka 7. Sesalna cev 8. Sesalni koš 9. Stisnjen zrak v vetrniku
• Kje se uporablja? –
č rpalke za vbrizg goriva – dizel – vakuumske črpalke za MB
–
visokotlačne č rpalke (majhna količina vode in visok pritisk) –
brentače
– nahrbtnjače
23
Strojništvo Pri odmikanju membrane navzdol nastane nad njo podtlak, ki odpre dovodno zaklopko – tekočina steče v komoro. Membrana se pomakne navzgor v komori nastane nadtlak ki potisne tekočino iz komore. Uporaba v avtomobilski industriji, za črpanje jedkih snovi, za visokotlačne črpalke,.. Strojništvo 24
2.3.2013 5 Zobnika se vrtita v prazno Prazen prostor med ohišjem in zobniki so komore, ki se povečujejo in zmanjšujejo in na ta način prečrpavajo tekočino Tlak je večji čim hitreje se zobnika vrtita Uporaba za dovajanje mazalnega olja med zobnike in ležaje v strojih za obdelavo kovin
Strojništvo 25 Črpa lahko do 9m sesalne višine V tekočini so lahko kosi do premera 10mm Tlak ki ga doseže je odvisen od vzdržljivosti cevi vendar ne več kot 2 bara Strojništvo 26
kovinski valj, ki ima v radialnih utorih postavljene lopatice Med lopaticami in ohišjem nastanejo komore Vgrajene so v nekatere starejše gasilske centrifugalne črpalke za sesanje zraka iz ohišja črpalke in sesalnih cevi Strojništvo 27
Pri črpalki z vodnim obročem krila ne sega jo do stene ohišja in se ne premikajo Rotor je ekscentrično postavljen v ohišje Ohišje je treba zaliti z vodo, pri vrtenju rotorja se ustvari vodni obroč, ki skupaj z krili tvori komore Strojništvo 28
je ga dala črpalka Če se cev hitro zoži naraste hitrost, tlak pa pade Tlak pade pod 1bar in nastane podtlak Če naredimo na tem mestu luknjico bo na tem mestu potekalo sesanje zraka ali drugega medija Strojništvo 29
30 2.3.2013 6 Strojništvo 31 • deluje na enakem principu kot ejektor na vodo • pogonski medij je izpušni plin motorja
• posebni mehanizem preusmeri izpušne pline iz
izpušne cevi v ohišje
črpalke, v kateri ustvarjajo podtlak
• ko voda priteče preko sesalnih cevi v č rpalko, se na izstopnem mestu pojavi voda namesto plinov, kar je znak, da ponovno preusmerimo pline v izpušno cev Sestavljena je iz ohišja in rotorja ki je ploščato kolo z lopaticami, ki so postavljene žarkasto V ohišju je voda ki jo ob vrtenju rotorja centrifugalna sila potisne med lopaticami iz rotorja v ohišje V ohišju pade hitrost vode, naraste pa tlak Višina tlaka je sorazmerna s hitrostjo rotorja
Strojništvo 32 Pri črpalki z statorjem so tudi v ohišje vgrajene lopatice Postavljene so žarkasto kot pri rotorju Ko voda priteče iz rotorja jo lopatice statorja takoj preusmerijo v ohišje, kjer se hitrost umirja, raste pa tlak
Rotor in stator skupaj imenujemo tlačna stopnja
Strojništvo 33 Črpalka ki je sestavljena iz enega statorja in enega rotorja in ima torej smo eno tlačno stopnjo imenujemo enostopenjska črpalka Izdelujemo jih le do tlaka 12 bara Dvostopenjska črpalka je izdelana iz dveh enakih enostopenjskih črpalk, katerih rotorja sta na isti gredi
Voda iz prvega statorja teče v drugi rotor z enako hitrostjo kot v prvega, vendar z višjim tlakom V drugem statorju se tlak še zviša Če hočemo doseči pri enostopenjski črpalki enak tlak kot pri dvostopenjski se mora rotor hitreje vrteti ali pa mora biti večji
Strojništvo 34 Strojništvo 35 Črpalke delimo glede na dosežen tlak v tri skupine: - nizkotlačne do 3 bare - srednjetlačne od 3 do 15 barov - visokotlačne nad 15 barov Strojništvo 36
2.3.2013 7 Ohišje Na ohišje in v njem so pritrjeni vsi ostali sestavni deli. Narejeno je iz aluminijeve zlitine ki je odporna proti slani vodi.
Rotor Rotor je pritrjen na gred črpalke in je narejen iz enakega materiala kot ohišje, gred pa je jeklena. Črpalka ima lahko več rotorjev na isti gredi, vsak pa mora imeti svoj stator. Gasilske črpalke imajo navadno dva rotorja. Strojništvo 37
Sesalni priključki Je odprtina v ohišju skozi katero prihaja voda v sredino rotorja
Tlačni priključki Na
gasilskih črpalkah sta navadno dva, na vgradnih pa navadno več ( do 6), vsak pa je opremljen z ventilom in tlačno spojko
Strojništvo 38
Manometer Je priprava s katero merimo tlak vode ki teče iz črpalke. Kadar so ventili zaprti kaže najvišji tlak
Je merilna priprava s katero merimo podtlak je na sesalnem delu črpalke če vodo črpamo in nadtlak če dobivamo vodo iz hidranta. Rdeče številke kažejo podtlak črne pa nadtlak.
Strojništvo 39
Centrifugalna črpalka lahko sesa vodo le če sta sesalna cev in ohišje črpalke napolnjeni z vodo, zato mora biti dodana sesalna naprava, ki izčrpa zrak Strojništvo 40
Sesalne naprave ( trokomat Ziegler) Strojništvo 41 • na pogonski gredi je ekscenter, ki poganja med sabo dva neodvisna bata • na batih so nameščene gumi membrane, ki izsesavajo zrak iz ohišja • sesanje se izvaja tako dolgo, dokler v ohišje ne pride voda in se njen tlak ne dvigne na 1,5 bara • pri 1,5 barih je pritisk vode dovolj močan, da premaga silo vzmeti in potisne bate ob ohišje ter črpalko zatesni • ko tlak pade pod 1,5 bara, vzmeti potisnejo bate na ekscenter in sesanje se ponovno prične
Strojništvo 42
2.3.2013 8 Strojništvo 43 samosesalna črpalka
potopna črpalka
globinski sesalnik
Strojništvo 44
Črpalke ki delujejo na osnovi povečanja in zmanjševanja prostornine komore so samosesalne, ker same posesajo zrak iz sesalne cevi- kot take označujemo le centrifugalne črpalke. Pred črpanjem moramo napolniti ohišje z enako tekočino kot jo bomo črpali, zato te črpalke nimajo sesalnega priključka na sredini ohišja ampak na vrhu. Te črpalke ne zmorejo visokega tlaka, uporabljajo se za črpanje blatne vode ob poplavah. Strojništvo 45
potopimo v vodo. Ker se elektromotor, ki poganja črpalko precej segreva je voda, ki jo črpalka črpa speljana tako da hladi elektromotor. Strojništvo 46
Potrebuje vir tlačne vode. Med črpanjem je potopljen v vodo, ki jo je treba črpati. Tlačna voda iz hidranta ali črpalke je speljana po tlačni cevi v sesalnik skozi zožitev, ki se imenuje gonilna šoba v široko cev. Na tem mestu curek zaradi podtlaka črpa vodo iz okolice in jo potiska navzgor. V sesalniku se obe vodi zmešata. Strojništvo 47
Manometer
• je priprava, ki strojniku kaže tlak vode, ki teče iz črpalke • vgrajen je na ohišju pred tlačnim izlivom • številčnica na manometru kaže področje od 0 do 25 barov 48
Strojništvo 2.3.2013 9 Manovakummeter 49 Strojništvo • je merilna naprava, ki kaže strojniku, kakšen je podtlak oziroma nadtlak v vstopni odprtini v ohišje – sesalno grlo • na številčnici so na levi strani rdeče številke od 0 do 1 z vmesnimi številkami 0,1; 0,2 … s predznakom - • na desni strani številčnice so črne številke od 0 do 20 barov motor z notranjim zgorevanjem delovanje bencinskega motorja štiritaktni motor dvotaktni motor pogonska goriva in priprava goriva za motorje delovanje dieslovega motorja mazanje motorjev hlajenje motorjev Strojništvo 50 51
Strojništvo - je pogonska naprava, ki pridobiva energijo s pomočjo notranjega izgorevanja mešanice zraka in goriva Ločimo: - dizel motorje - bencinske ali OTTO motorje 52
Strojništvo • po načinu vžiga • po številu taktov • glede na gibanje bata • glede na razpored valjev 53 Strojništvo • osnovna delitev motorjev z notranjim izgorevanjem po načinu ustvarjanja zmesi in vžigu: – bencinski motorji (vžig z električno iskro) – dizelski motorji (samovžig zaradi kompresije)
• Bencinski motorji prednostno obratujejo z bencinskim gorivom. Zmes goriva in zraka se pripravi pred dovodom v izgorevalni prostor. Za vžig so potrebne vžigalne svečke.
• Dizelski motorji obratujejo z dizelskim gorivom. Zmes nastaja v motorju. Izgorevanje v valjih se začne s samovžigom, ki ga omogoči kompresija. Zaradi načina vžiga se imenujejo tudi motorji s kompresijskim vžigom.
• Obstajajo tudi motorji s hibridnim načinom vžiga. 54 Strojništvo • Delitev motorjev z notranjim izgorevanjem po načinu delovanja oziroma številu delovnih taktov:
– štiritaktni motorji – pri njih delovni proces sestavljajo štirje gibi valja oziroma dva vrtljaja ročične gredi; štiritaktni motorji imajo ločeno izmenjavo plinov;
– dvotaktni motorji – pri njih delovni proces sestavljata dva giba valja oziroma en vrtljaj ročične gredi; dvotaktni motorji imajo odprto izmenjavo plinov.
2.3.2013 10
55 Strojništvo • gibanje batov: – motorji s premočrtnim gibanjem bata – motorji s krožnim gibanjem bata (npr. Wanklov motor)
• Po razporedu valjev ločimo: – vrstni motor (valji ležijo v vrsti) – “V” motor (valji v obliki V) – bokser motorji (nasprotno ležeči valji) – zvezdasti motorji (valji razporejeni v zvezdo – letalstvo) 56
Strojništvo LINIJSKA RAZPOREDITEV “V” RAZPOREDITEV NASPROTNO LEŽECI VALJI 1. SVEČKA 2. PROSTOR ZA ZGOREVANJE 3. GLAVA MOTORJA 4. BAT 5. SORNIK 6. BATNI OBROČKI 7. OJNICA 8. VALJ –CILINDER 9. KARTER 10. ROČINA GRED Strojništvo 57 o
sunkovito potisne bat navzdol, ta pa preko ojnice zasuče gred o bat se ustavlja na zgornji in spodnji mrtvi točki o prostornina med obema točkama je gibna prostornina o pri motorjih z več valji so gibne prostornine seštete in to imenujemo prostornina motorja o pot bata navzgor ali navzdol imenujemo takt o Ko opravi motor sesanje, stiskanje, zgorevanje in praznjenje pravimo, da je motor štiritakten - gred naredi dva obrata, motor pa samo en delovni takt- izgorevanje o Motorje, ki opravijo vse štiri postopke v dveh taktih in jih imenujemo dvotaktni o Kompresijsko razmerje je podatek ki pove kolikokrat manjša je prostornina v zgornji mrtvi točki od prostornine valja v spodnji mrtvi točki o Motorji z večjim kompresijskim razmerjem imajo pri enaki prostornini motorja večjo moč
Strojništvo 58 59
Strojništvo • kompresijsko razmerje mora ustrezati konstrukciji motorja in vrsti goriva, ki ga motor uporablja
• pri sodobnih bencinskih motorjih se kompresijsko razmerje giblje med 1:9 do 1:11
• če je kompresijsko razmerje za določeno vrsto goriva previsoko, se lahko zgodi, da motor klenka • klenkanje je pojav, pri katerem se mešanica bencina in zraka prehitro vname oziroma se vname brez iskre svečke Štiritaktni motorji imajo v glavi motorja najmanj dve odprtini v katerih sta nameščena ventila Ventile
dvigajo in
spuščajo odmikači odmične gredi, le to pa poganja ročična
gred preko
Galove verige
ali zobatega jermena Skozi sesalno odprtino prihaja sveža mešanica goriva in zraka, skozi izpušno pa odhajajo zgoreli plini Strojništvo 60
2.3.2013 11
in sesa mešanico. Ko pride v spodnjo mrtvo točko se sesalni ventil zapre (Sesanje) Novejši motorji vsesavajo samo zrak, gorivo se kasneje direktno vbrizga v valj.
Strojništvo 61
zaprta. Bat se pomika navzgor in zmanjšuje prostor v valju, s tem pa komprimira mešanico – (kompresijski takt) zraka in goriva na določeni tlak, ki je odvisen od konstrukcije motorja (kompresijsko razmerje). Strojništvo 62
zaprta. Ko je bat tik pred zgornjo mrtvo lego, iskra vžigalne naprave (svečka) vžge mešanico zraka in goriva. Zgoreli plini se hitro širijo in potiskajo bat proti zgornji legi. Pri tem opravijo določeno delo– delovni takt .(Ekspanzija) Strojništvo 63
spodnje mrtve točke se odpre izpušni ventil, bat potuje navzgor in iztisne zgorele pline (Izpušni takt) v izpušni kolektor. Malo pred zgornjo mrtvo lego se izpušni ventil zapre in se odpre sesalni ventil. Postopek se ponovi. Strojništvo 64
Za razliko od štiritaktnega motorja dvotaktni motor nima ventilov in odmične gredi. Mešanica goriva in zraka prihaja v valj skozi odprtino na steni valja. Odprtine odpira in zapira bat met svojim potovanjem gor in dol. nima stalnega mazanja, zato se mazivo primeša h gorivu
Strojništvo 65
mešanico zraka in goriva, hkrati pa skozi odprtino na steni valja pod batom vstopa sveža mešanica. Ta takt torej združuje komprimiranje in sesanje . Na začetku procesa je bat v spodnji mrtvi točki. Odprt je izpušni kanal in izpušni plini od prejšnjega takta izhajajo iz valja. Odprt je tudi pretočni kanal, ki povezuje valj s karterjem. Ker je mešanica bencina in zraka v karterju pod tlakom, se giblje proti valju in ga polni. Pri tem del sveže mešanice pomaga iztisniti preostale izpušne pline (izplakovanje). Bat se nato giblje navzgor ter zapre sesalni in izpušni kanal. Začne se kompresija. Pred zgornjo mrtvo lego se vžge iskra svečke ter vžge mešanico bencina in zraka. 66 Strojništvo 2.3.2013 12
Drugi takt: Na koncu prvega takta se mešanica vžge in eksplozivno bat potisne navzdol – delovni takt. Med potovanjem bata navzdol se zapre sesalna odprtina, bat pa stiska mešanico pod sabo. Proti koncu delovnega takta se v bližini spodnje mrtve točke najprej odpre izpušni kanal in plini začnejo iztekati iz valja. Ko pa pride v spodnjo mrtvo točko se odpre kanal ki povezuje karter z prostorom nad batom. Ta sveža mešanica izpodrine zgorele pline. V tem taktu sta združena izgorevanje in praznjenje 67 Strojništvo 68 Strojništvo • bencin je mešanica lahkih ogljikovih vodikov • bencin mora biti čist, lahko hlapljiv zaradi lažjega vžiga • najpomembnejša lastnost je odpornost proti klenkanju: – klenkanje je pojav, ki se zgodi zaradi prehitrega vžiga goriva (to se zgodi brez svečke) – to je več manjših eksplozij mešanice zraka in goriva, ki se slišijo kot cingljanje oziroma klenkanje – dolgotrajno izpostavljanje temu pojavu botruje k pregrevanju motorja ter poškodbi batov in ventilov – pojav se preprečuje z dodatkom svinčeve spojine, ki je strupena – goriva se označujejo z oktani (80 do 100) • novejša goriva imajo namesto svinčenih spojin primešan benzen, ki zahteva namestitev katalizatorjev na izpušne sisteme • svinčene spojine in benzeni so STUPENI!!! 69 Strojništvo • goriva za štiritaktne bencinske motorje: – ločijo se po številu oktanov • od 80 do 110 – neustrezen bencin (s premajhno oktansko vrednostjo) povzroča nepravilno delovanje motorja – za osvinčene bencinske motorje je potrebno v nova neosvinčena goriva dodajati dodatek, ki nadomesti svinec • goriva za dvotaktni bencinski motor: – mešanje goriva in maziva pred vstopom v motor – mešalno razmerje olja in goriva od 1 % do 5 % • pri starejših izvedbah je moral uporabnik ustrezno količino olja primešati v rezervoar bencina • pri novejših izvedbah se olje samodejno meša tik pred vstopom v motor, kar omogoča optimalno mazanje motorja in manjšo porabo goriva in maziva
– bencin, v katerem je primešano olje, ima omejeno življenjsko dobo na 3 mesece • olje se v gorivu prične sesedati in združevati v kaplje, kar povzroča neenakomerno mazanje pri delovanju motorja ter onemogoča pravilno delovanje vžigne svečke Bistvena razlika med diesel in bencinskim motorjem je v vrsti goriva, mešanju goriva z zrakom in načinu vžiganja. Bencinski motor meša zrak in gorivo zunaj valja v vplinjaču, medtem ko diesel motor vsesa čisti zrak, gorivo pa se vbrizga naravnost v valj in se tam pomeša z zrakom Diesel motor nima električne vžigalne naprave ampak se gorivo vžge samo od sebe. To je mogoče, ker bat zrak močno stisne in segreje čez 500°C ( vnetišče plinskega olja je 350°C), takoj ko gorivo brizgne v tako segret zrak se mešanica vžge 70 Strojništvo Prvi takt : Bat potuje navzdol v valj priteka svež zrak, na koncu takta se sesalna odprtina zapre.
90 barov, pri tem pa se segreje od 500 d0 700°C
Na koncu drugega takta brizgne v valj skozi posebno šobo gorivo in se vname in povzroči delovni takt ter potisne bat navzdol
Izpušni ventil se odpre in bat med potovanjem navzgor iztisne zgorele dimne pline iz valja
71 Strojništvo 72
Strojništvo • vodno hlajenje valjev (monoblok ima izdelane pretočne kanale za vodo) • zračno hlajenje valjev (blok je izdelan z zunanjimi rebri, zato so običajno valji med seboj ločeni, da lahko povečamo površino reber, ki odvajajo toploto okoliškemu zraku) – Stene motornega bloka imajo običajno debelino med 4 in 8 mm. Zaradi zelo komplicirane oblike se te stene pri izdelavi ne strjujejo enakomerno, zato ostanejo v njih, po litju, znatne notranje napetosti, ki se ne porazgubijo do konca življenjske dobe motorja. – Zelo je nevarno, če je blok podvržen hitrim spremembam temperature. To je posebej nevarno, če dolijemo hladno vodo v pregret motor, saj pri tem lahko nastanejo nevarne razpoke v stenah motorja.
2.3.2013 13
73 Strojništvo V motorju se med seboj drgnejo kovinski deli, ki so sicer zelo gladko obdelani pa se vseeno med njimi pojavi trenje. Trenje povzroča, da se deli pri drgnjenju segrejejo. Bat bi se zaradi tega tako razširil, da se ne bi več mogel premikati v valju. Da do škodljivih pojavov ne pride moramo dele med seboj ločiti z tankim slojem olja, ob katero se drgneta oba kovinska dela. Olje dovaja na mazalna mesta posebna črpalka. Olje obliva vse dele v notranjosti motorja in jih deloma tudi hladi, poveča pa tudi tesnjenje bata zaradi njene gostote. Tako mazanje imenujemo tlačno krožno mazanje, poznamo pa tudi mazanje z mešanico .
74
Strojništvo 75 Postavitev motorne brizgalne mora biti čim bližja vodi, tako da je sesalna dolžina čim krajša Sesalna cev mora biti položena tako da se vedno vzpenja od vode do brizgalne Posebej je potrebno paziti na : Sesalnega koša ne smemo položiti v blato Če je voda onesnažena z listjem in travo položimo koš v dodatno košaro Sesalni koš mora biti najmanj 30 cm pod vodo, vendar se ne sme dotikati tal
Strojništvo 76 Pri črpanju iz vodnjaka ali iz bazena mora biti koš tako globoko kolikor lahko pade gladina med črpanjem Pri črpanju iz odprtega vodotoka položimo odprtino sesalnega koša proti toku tako da tok porine vodo v cev in tako pomaga pri črpanju Kadar jemljemo vodo direktno iz hidranta moramo paziti, da bo voda dotekala v agregat s tlakom 1 do 1,5 bara Strojništvo 77
Kontrola črpalke Ko smo izbrali prostor za postavitev črpalke in položili sesalne cevi pripravimo črpalko
Zapremo tlačne ventile
Zapremo pipo za praznjenje na spodnjem delu ohišja
Sklopka mora biti vklopljena Strojništvo 78
Zagon motorja Preverimo ali je rezervoar goriva poln Ročaj sklopke postavimo v položaj vključeno Vzvod čoka postavimo v položaj za hladen start Vzvod za dodajanje goriva postavimo v prazen tek Motor poženemo z ročajem za start; ko steče počasi odiramo loputo čoka, nekoliko dodamo plin in pustimo, da se motor segreje. Hladen motor ne sme teči z visokim številom vrtljajev
2.3.2013 14
Strojništvo 79
Odzračevanje črpalke z navadnimi sesalnimi napravami Motor teče rotor črpalke se vrti, tlačni ventili so zaprti Vključimo sesalo napravo Opazujemo vakummeter in manometer ter izpušno cev sesalne naprave. Vakummeter kaže vedno večji podtlak. Ko manometer pokaže tlak in iz izpuha sesalne naprave priteče voda sta sesalna naprava in ohišje črpalke polna vode
Sesalno napravo izklopimo Ko potrebujemo vodo dodamo plin tako da manometer pokaže 2 do 3 bare ter odpremo tlačni ventil do konca
Strojništvo 80 Naloge strojnika med akcijo Strojnik ne sme zapustiti brizgalne med obratovanjem Stalno mora nadzorovati manovakummeter in manometer Stati mora na takem mestu da so mu v dosegu ventili in ročico za plin Pri črpalki z mazalko na sesalnem ležaju gredi je treba vsakih 30 minut namazati
Strojništvo 81 Kaj kaže strojniku manometer Pri polnem delovanju črpalke nam sprememba kazalca kaže motnjo Tlak je nenadoma zrasel – zaprli so ventile na trojaku ali ročniku Tlak se je nenadoma znižal – odprli so ventile na trojaku in ročnikih, ali pa je zamašeno cedilo sesalnega koša
Kazalec pade na ničlo – tlačna cev je počila ali pa sesalna košara leži na suhem Strojništvo 82 Kaj kaže strojniku manovakummeter Pri črpanju iz odprtih virov in vodnjakov stoji kazalec na rdeči strani številčnice in kaže sesalno višino Kadar v črpalko doteka voda s tlakom (npr. iz hidranta ali iz prehodne črpalke v verigi), stoji kazalec na črni strani številčnice in kaže tlak na vstopu v tlačno cev Pri delu z enakim tlakom pa pomeni premikanje kazalca: Kazalec pokaže večji podtlak – gladina vode se je znižala, sito na sesalnem delu je zamašeno Kazalec je skočil na ničlo – sesalna košara ne leži v vodi ali pa puščajo sesalne cevi. POZOR: ko dobiva črpalka vodo iz hidranta ali druge črpalke lahko dodate toliko plina da kazalec še kaže nadtlak Strojništvo 83 Delo z brizgalno, ki dobiva vodo iz hidranta Na vstopni priključek namestimo prehodno spojko Tlačne ventile in pipo za izpust vode iz ohišja zapremo Hidrantni nastavek izplaknemo ter priključimo B vod, če je hidrantna cev vsaj 100mm lahko napeljemo dve B cevi do sesalnega priključka Izklopimo sesalno napravo Odpremo ventile hidranta in nastavka,ter tlačni ventil na črpalki da jo odzračimo; manometer in manovakumeter kažeta enak tlak Poženemo pogon črpalke in dokončno odpremo tlačni ventil Počasi dodajamo plin tako manovakummeter ne kaže 1,5bara Če bi mnovakummter pokazal podtlak bi se dovodna cev sploščila
Strojništvo 84
Delo z brizgalno v verigi za dovod vode Kadar moramo dobavljati vodo na velike razdalje in če moramo premagovati veliko višinsko razliko ena črpalka ne zadostuje Vodja akcije na podlagi dolžine cevovoda upoštevajoč višinske razlike določi medsebojni razmik brizgan ki jih povežemo z B vodom Vsaka brizgala v verigi razen prve ki stoji ob viru vode mora imeti odprt tlačni ventil na katerega priključimo B vod prav tako pa tudi vsaj en ventil na trojaku zračnost Pipe za izpust vode iz ohišja morajo biti zaprte Sesano napravo izključimo 2.3.2013 15
Strojništvo 85
Poženemo prvo črpalko in ko se motor ogreje damo plin Vsako naslednjo črpalko poženemo šele ko pride vanjo voda. Počasi dodajamo plin da dosežemo želeni tlak, pri tem pa pazimo da na manovakummeter ne kaže podtlaka ampak tlak 1 do 1,5 bara če ne odvzamemo plin
Priporočljivo je vključiti trojak v tlačni vod pred vsako črpalko zaradi možnosti okvare brizgalne Strogo pazimo, da izstopni tlak ni večji od 8 barov Dobro je če na konec verige namestimo cisterno z lastno črpalko, ki oskrbuje napadalce z vodo da ni sunkov
Strojništvo 86 Delo z brizgalno, kadar gasimo z peno Za gašenje s peno potrebujmo ročnik za peno, medmešalec in posodo s penilom, ter vedro vode Pri vključitvi medmešalca v tlačni vod pazimo na smer puščice v smeri vodnega toka Medmešalec mora biti vključen do dve dolžini cevi pred ročnikom Na motorni brizgalni dodamo toliko plina da dobimo na ročniku tlak 5 do 6 barov Po gašenju izvlečemo cev za dovod penila v vedro vode da medmešalec posrka vso vodo ter tako opere sistem
Strojništvo 87
Suhi sesalni preizkus Zapremo tlačne ventile in snamemo slepe tlačne spojke Zapremo pipice za izpust vode iz ohišja ter namestimo slepo spojko na sesalno grlo Vklopimo motor, sesalno napravo ter nato opazujemo vakummeter Kazalec mora takoj skočiti na rdeče polje in po 10 sekundah kazati 0,75 do 0,85 bara podtlaka Ko se kazalec ustavi izklopimo sesalno napravo ter ustavimo motor Opazujemo manovakummeter – če se kazalec v minuti ne premakne za več kot 0,1 bara je ohišje tesno
Strojništvo 88
Če je le mogoče se izogibajmo sesalni višini večji od 5m Če ne moremo z sesalko pritegniti vode do črpalke je potrebno sesalne cevi napolniti z vodo seveda pa mora držati povratni ventil v sesalnem košu Lahko se zgodi da pri velikih globinah in pri polnem plinu in pri popolnoma odvitem tlačnem ventilu zaslišimo ropot v črpalki. Ta pojav se imenuje kavitacija in nastane ker se v vodi pred rotorjem pojavijo mehurčki vodne pare, ko pride voda v področje višjega tlaka mehurček bliskovito izgine zato voda na tem mestu udari skupaj ali v rotor. V tem primeru odvzamemo plin in nekoliko zapremo ventil
Strojništvo 89 Vzdrževanje brizgalne Motor ne potrebuje posebnega vzdrževanja ampak le redne letne servisne preglede Dokler se motor ne uteče potrebuje skrbnejše ravnanje ( prvih 20 ur), dvotaktnemu motorju pa bo koristila mešanica z večjim deležem olja Cedilo za zrak je potrebno očistiti po vsakem požaru Filter za gorivo je treba redno čistiti Redno spremljamo obrabo in stanje svečk Strojništvo 90 Relejni sistem se uporablja: V primeru ko obstoječa vodooskrba ne zadošča (avtocisterne, hidrantno omrežje) Ko želimo prečrpati vodo na višji nivo ali na daljšo razdaljo 2.3.2013 16
91 Strojništvo Download 203.92 Kb. Do'stlaringiz bilan baham: 
|