Trstenjak Andrej vgč II st


Download 203.92 Kb.
Pdf ko'rish
Sana14.02.2017
Hajmi203.92 Kb.

2.3.2013 

TEČAJ ZA VODJO ENOTE 



  NGČ 

Trstenjak Andrej vgč II.st. 

Fizikalne enote, ki se uporabljajo v gasilstvu 



Fizikalne osnove črpalk 

Vrste črpalk 



Posebne vrste črpalk 

Merilni instrumenti za tlak in podtlak na 



črpalkah 

 Pogonske naprave v gasilstvu 



Osnove dela s črpalkami 

Osnove vzdrževanja strojnih naprav v 



gasilstvu 

 

 



 

 

Strojništvo 



masa, teža,  gostota 



vrtenje,  centrifugalna sila 

delo, energija moč 



aerostatika v gasilstvu 

hidrostatika v gasilstvu 



hidrodinamika v gasilstvu 

 

Strojništvo 



o

Vsak  predmet  ali  bitje  je  sestavljen  iz  določene 



količine snovi ali mase snovi 

o

Masa  pritiska  s  silo,  imenovana  teža  na  tla. 



Velikost  teže  je  odvisna  od  zemeljske  privlačne 

sile.  Z  oddaljevanjem  od  Zemlje  se  zmanjšuje  in 

ko je dovolj oddaljeno nima več teže 

o

Maso  merimo  z  kilogrami  (



kg

),  težo  pa  z  njutni 

(

N

) Na zemlji pritiska masa 1kg na tla s težo 10N 

( na Luni pa samo z 1,6N) 

o

Teža je je po eni strani večja čim večji je predmet 



po drugi strani pa na težo vpliva tudi gostota. 

Strojništvo 

o

Gostota  je  fizikalni  pojem,  ki  pove  kakšno  je 



razmerje  med  maso  predmeta  in  njegovo 

prostornino,  oziroma  koliko  kilogramov  ima  en 

liter  snovi  iz  katere  je  predmet  ( 

kg/dm


3

).  Čim 


večja je gostota tem večja je teža predmeta.

 

Strojništvo 



o

Sila,  ki  jo  moramo  upoštevati  je  sredobežna  ali 



centrifugalna  sila.  To  je  sila,  ki  vleče  vozila  na 

ovinkih navzven in dviguje sedeže na vrtiljakih. 

o

Čim  hitrejše  je  gibanje  vozila  tem  večja  je 



centrifugalna sila, upira pa se ji sila trenja. (Če je 

cestišče  spolzko  centrifugalna  sila  premaga  silo 

trenja in vozilo zdrsne z cestišča). 

o

Vse vrste sil merimo z 



N

 (Newton) 

 

Strojništvo 





2.3.2013 

o



Kdor dviguje ali vleče breme  opravlja delo. Delo 

se v fiziki podaja kot zmnožek sile in dolžine poti 

                    

W= F x s 

o

Pri  dvigovanju  predmeta  na  višino  je  delo  enako 



zmnožku  teže  predmeta  in  višina  za  kolikor  se  je 

predmet dvignil. 

o

Navpično 



ali 

vodoravno 

premikanje 

ali 


pridobivanje  hitrosti  predmeta  nastane  zaradi 

delovanje  sile.  Sila  da  predmetu  energijo

Predmet, ki se premika ima energijo zaradi hitrosti 

ali  kinetično  energijo,  predmet  ki  se  dviguje  v 

višjo  lego  pa  ima  energijo  višine  ali  potencialno 

energijo Energije merimo z  

Nm

 ali 

Strojništvo 

o

Energije  ne  moremo  ustvariti  iz  nič  in  je  v  nič 



spremeniti,  lahko  jo  le  pretvorimo  v  drugo  obliko 

energije. Za to so potrebne energetske naprave. 

o

Pomemben je čas v katerem opravimo neko delo. 



To  je  podatek  s  katerim  ocenjujemo  delovno 

sposobnost  strojev,  imenujemo  pa  ga  moč,  ki  jo 

merimo z 

J/s

 ali 


o

En  vat  moči  razvije  človek  ali  stroj  pri  dvigu  teže 



1N 1 meter visoko v 1 sekundi 

Strojništvo 



Pretok volumski 

m

3



/s 

bar 

100.000 Pa 



liter 

1 dm




gostota 

kg/m




viskoznost 

m

2



/s 

10mVs 

1 bar 


delo, energija 

J=Nm 


moč 

W=J/s 


sila  

Strojništvo 



Strojništvo 

10 



Plast zraka okrog zemlje je debela 40 km 



1m

3



 zraka tehta 1,3kg 

Masa zračne plasti je 5250 bilijonov ton ali 53 



trilijonov N 

Površina zemlje je 510 milijonov km



2

 



na vsak cm

2

 pritiska z silo 10,13N  (N - Newton) 



Tlak 10,13 N/cm

2

 imenujemo zračni ali atmosferski 



tlak 

Najmanjša enota za merjenje zračnega tlaka je Pa 



(Pascal) 

 

dobimo ga če v posodo površine 1m



2

 vlijemo 1dcl 

vode in se le ta enakomerno porazdeli po celotni 

površini dobimo 0,1mm vode, le ta deluje na dno z 

silo s tlakom 1Pa 

Strojništvo 

11 



Zrači tlak znaša 1bar tik nad morsko gladino, na višini 



1000m nad morjem pa znaša približno 0,9 bara 

Zračni tlak deluje v vseh smereh z enako velikostjo 



 

Stisnjen zrak 

 



Zrak je kot ostali plini stisljiv 



Ko zrak stiskamo se zračni tlak dviguje in nastaja nadtlak 

Vsak tlak v posodi, ki je nižji od enega bara imenujemo 



podtlak 

Strojništvo 

12 

 



Podtlak merimo z vakummetrom, nadtlak pa z 

barometrom 

1bar=10


5

Pa=10N/cm

2

=10mVS 


2.3.2013 

Strojništvo 



13 

KOLIKO JE TEŽJA TLAČNA POSODA VOLUMNA 

6,8 l PRI TLAKU 300 BAROV? 

M = masa 

Q = količina zraka 

V = volumen posode 6,8l 

ρ= gostota zraka 1,2kg/m

 



 - količina zraka v posodi 

              Q=V*P 

Q = 6,8 l*300 bar =2040 l 

                        (2,04m

3



 



 

Tlačna posoda je težja zaradi zraka cca. 2,5 kg

.

 

 



masa ali teža 

M = Q*ρ = 2,040m

3

*1,2kg/m


3

 

=2,448 kg 



 

Strojništvo 

14 

Sprememba tlaka zaradi spremembe 



temperature 

 

T



1

 = temperatura polnjenja 

T

2

 = temperatura po ohlajevanju 



P

1

 = tlak polnjenja 



P

2

 = tlak po ohlajevanju 



V

1

,



2

 = volumen posode 

 

Splošna plinska enač



ba 

p

1



V

1

 = p



2

V



T

1

          T



P1 = 300 bar              p2 = ? 

T1 = 52 

°C           T2 = 20 °C 

 

padec tlaka: 



P2 = p1*T1/T2= 

P2 = 300*20/52 = 

270,5 barov 

 

Tlak pade za cca.  



30 barov ali 10 %.

 

 



Strojništvo 

15 


Osnovni  zakon  hidrostatike  pravi  da  tekočina 

nima  lastne  oblike  ampak  zavzamejo  obliko 

posode  v  kateri  se  nahajajo.  Tekočine  v  zaprti 

posodi ni mogoče stisniti na manjšo prostornino 

Francoski fizik Pascal je ugotovil, da tlak na dnu 



posode  ni  odvisen  od  oblike  posode  ampak  od 

višine vode v posodi 

 

Strojništvo 



16 

Tlak vode ne deluje samo na dno, ampak tako 



kot tlak zraka na vse strani enako 

Tlak mirujoče vode na dnu imenujemo 



hidrostatični tlak 

1m vodnega stebra pritiska na dno z silo 



1N/cm



10mVS=1bar 

 

Strojništvo 



17 

Hidrostatični  tlak  s  spodnje  strani  je  enak  višini 



vodnega stolpa h

in potiska kocko z silo



 

F



navzgor 

Hidrostatični  tlak  z  zgornje  strani  je  enak  višini 



vodnega stolpa h

in potiska kocko z silo



 

F



navzdol 

Razliki  med  obema  silama  pravimo  sila  vzgona,  tej 



pa se upira teža kocke

 

 



F

2

›F



Strojništvo 

18 

Tlačna črta diagrama kaže statični tlak na vsakem 



mestu  cevi.  Na  začetku  je  tlak  nižji  kot  v 

rezervoarju,  saj  se  del  tlaka  porabi  za 

pridobivanje  hitrosti  vode  v  cevi.  Čim  večja  je 

hitrost  tem  večji  tlak  se  porabi,  pa  tudi  pretočni 

upor  zaradi  trenja  je  večji.  Na  koncu  cevi  se 

tlačna črta vedno spusti do zračnega tlaka 1bar. 



2.3.2013 

Strojništvo 



19 

Črpalka  daje  tlak  3  bar.  Del  tlaka  se 



porabi za  pridobitev hitrosti vode v cevi, 

del  pa  za  pretočni  upor  zaradi  trenja. 

Pred  ročnikom  je  tlak  še  2  bara. Majhen 

del tega tlaka se porabi za pretočni upor 

v  ročniku,  večji  del  pa  se  spremeni  v 

hitrost curka. 

Strojništvo 

20 




Črpalka daje tlak 5,5 bara. Po cevi teče več 

vode, hitrost je večja zato se več tlaka porabi 

za pridobitev hitrosti in za premagovanje 

pretočnega upora. Pred ročnikom je še tlak 

3,5 bara. Hitrost vode v ročniku je večja, 

curek ima več vode in domet je daljši.

 

 

 



Strojništvo 

21 


 

Fizikalno ločimo naslednje tipe črpalk 

 

– 

batna črpalka 



– 

membranska črpalka 

– 

zobniška črpalka 



– 

cevna črpalka 

– 

krilna črpalka 



– 

ejektorska črpalka  

– 

druge črpalke 



 

22 


Strojništvo 

–  z  gibanjem  bata  se  izmenično 

spreminja prostornina v komori 

–  to  povzroča  odpiranje  in  zapiranje        

sesalne in tlačne zaklopke 

– pri gibu bata navzven se odpre 

sesalna  komora,  preko  katere  steče 

voda v komoro 

– pri gibu bata nazaj se sesalna 

zaklopka 

zapre, 

zmanjša 


se 

prostornina, odpre se tlačna 

zaklopka,  preko  katere  steče  voda  v 

zbiralnik – vetrnik 

–  v  vetrniku  je  zrak,  ki  se  pri 

zmanjšanju  prostornine  stisne  in 

nato  potiska  vodo  v  enakomerni 

količini naprej do porabnika 

1.

Tlačna cev 



2.

Vetrnik 


3.

Tlačna 


zaklopka 

4.

Komora 



5.

Bat 


6.

Sesalna 


zaklopka 

7.

Sesalna cev 



8.

Sesalni koš 

9.

Stisnjen zrak v 



vetrniku 

 

• 



Kje se uporablja? 

 



č

rpalke za vbrizg 

   goriva 

 dizel 



 vakuumske 

črpalke za 

MB 


 

visokotlačne č



rpalke 

    (majhna 

količina vode 

in       

visok pritisk) 

 



brentače

 



 

nahrbtnjače

 

23 


Strojništvo 

Pri odmikanju membrane navzdol nastane nad 



njo podtlak, ki odpre dovodno zaklopko – 

tekočina steče v komoro. Membrana se 

pomakne navzgor v komori nastane nadtlak ki 

potisne tekočino iz komore. 

Uporaba v avtomobilski industriji, za črpanje 



jedkih snovi, za visokotlačne črpalke,.. 

Strojništvo 

24 


2.3.2013 



Zobnika se vrtita v prazno 

Prazen  prostor  med  ohišjem 



in  zobniki  so  komore,  ki  se 

povečujejo  in  zmanjšujejo  in 

na  ta  način  prečrpavajo 

tekočino 

Tlak  je  večji  čim  hitreje  se 



zobnika vrtita 

Uporaba 



za 

dovajanje 

mazalnega  olja  med  zobnike 

in  ležaje  v  strojih  za 

obdelavo kovin 

 

Strojništvo 



25 

Črpa lahko do 9m sesalne višine 



V tekočini so lahko kosi do premera 10mm 

Tlak ki ga doseže je odvisen od vzdržljivosti 



cevi vendar ne več kot 2 bara  

Strojništvo 

26 



V  okroglem  ohišju  je  ekscentrično  postavljen 



kovinski  valj,  ki  ima  v  radialnih  utorih 

postavljene lopatice 

Med lopaticami in ohišjem nastanejo komore 



Vgrajene  so  v  nekatere  starejše  gasilske 

centrifugalne  črpalke  za  sesanje  zraka  iz 

ohišja črpalke in sesalnih cevi 

Strojništvo 

27 


Pri  črpalki  z  vodnim  obročem  krila  ne  sega  jo  do 

stene ohišja in se ne premikajo 

Rotor je ekscentrično postavljen v ohišje 



Ohišje  je  treba  zaliti  z  vodo,  pri  vrtenju  rotorja  se 

ustvari vodni obroč, ki skupaj z krili tvori komore 

Strojništvo 

28 



Voda, ki teče po tlačni cevi ima hitrost in tlak ki ji 



je ga dala črpalka 

Če se cev hitro zoži naraste hitrost, tlak pa pade 



Tlak pade pod 1bar in nastane podtlak 

Če  naredimo  na  tem  mestu  luknjico  bo  na  tem 



mestu potekalo sesanje zraka ali drugega medija 

Strojništvo 

29 

 

Strojništvo 



30 

2.3.2013 

Strojništvo 



31 

• deluje na enakem principu kot 

ejektor na vodo 

• pogonski medij je izpušni

 plin 

motorja 


• posebni mehanizem

 preusmeri 

izpušne pline iz

 

izpušne cevi v 



ohišje

 

črpalke, v kateri



 ustvarjajo 

podtlak 


• ko voda priteče preko

 sesalnih  

cevi  v 

č

rpalko,  se na izstopnem 



mestu pojavi voda namesto 

plinov, kar je znak, da ponovno 

preusmerimo pline v 

izpušno cev 

Sestavljena je iz ohišja in rotorja ki je ploščato kolo z 



lopaticami, ki so postavljene žarkasto 

V ohišju je voda ki jo ob vrtenju rotorja centrifugalna 



sila potisne med lopaticami iz rotorja v ohišje 

V ohišju pade hitrost vode, naraste pa tlak 



Višina tlaka je sorazmerna s hitrostjo rotorja 

 

Strojništvo 



32 

Pri črpalki z statorjem so tudi v ohišje vgrajene lopatice 



Postavljene so žarkasto kot pri rotorju 

Ko  voda  priteče  iz  rotorja  jo  lopatice  statorja  takoj 



preusmerijo  v  ohišje,  kjer  se  hitrost  umirja,  raste  pa 

tlak 


Rotor in stator skupaj imenujemo tlačna stopnja 

 

Strojništvo 



33 

Črpalka  ki je  sestavljena iz  enega  statorja  in  enega 



rotorja  in  ima  torej  smo  eno  tlačno  stopnjo 

imenujemo enostopenjska črpalka 

Izdelujemo jih le do tlaka 12 bara 



Dvostopenjska  črpalka  je  izdelana  iz  dveh  enakih 

enostopenjskih  črpalk,  katerih  rotorja  sta  na  isti 

gredi 


Voda  iz  prvega  statorja  teče  v  drugi  rotor  z  enako 

hitrostjo kot v prvega, vendar z višjim tlakom 

V drugem statorju se tlak še zviša 



Če hočemo doseči pri enostopenjski črpalki enak tlak 

kot pri dvostopenjski se mora rotor hitreje vrteti ali 

pa mora biti večji 

 

Strojništvo 



34 

Strojništvo 

35 

Črpalke delimo glede na dosežen tlak v tri skupine: 



  - nizkotlačne do 3 bare 

  - srednjetlačne od 3 do 15 barov 

  - visokotlačne nad 15 barov 

Strojništvo 

36 


2.3.2013 



Ohišje 

Na ohišje in v njem so pritrjeni vsi ostali 

sestavni deli. Narejeno je iz aluminijeve zlitine 

ki je odporna proti slani vodi. 

 

 



 

Rotor 

Rotor je pritrjen na gred črpalke in je narejen iz 

enakega materiala kot ohišje, gred pa je 

jeklena. Črpalka ima lahko več rotorjev na isti 

gredi, vsak pa mora imeti svoj stator. Gasilske 

črpalke imajo navadno dva rotorja. 

Strojništvo 

37 




Sesalni  priključki 

Je odprtina v ohišju skozi katero 

prihaja voda v sredino rotorja 

 

 





Tlačni  priključki 

Na 


gasilskih 

črpalkah 

sta 

navadno    dva,  na  vgradnih  pa 



navadno  več  (  do  6),  vsak  pa 

je  opremljen  z  ventilom  in 

tlačno spojko 

 

 



Strojništvo 

38 




Manometer 

Je priprava s katero merimo tlak vode ki teče iz 

črpalke. Kadar so ventili zaprti kaže najvišji tlak 

 

 



 

 

 



 



Manovakummeter – merilnik podtlaka 

Je merilna priprava s katero merimo podtlak je na sesalnem 

delu črpalke če vodo črpamo in nadtlak če dobivamo vodo 

iz hidranta. Rdeče številke kažejo podtlak črne pa nadtlak. 

 

Strojništvo 



39 



Sesalne naprave 

Centrifugalna črpalka lahko sesa vodo le če sta 

sesalna cev in ohišje črpalke napolnjeni z 

vodo, zato mora biti dodana sesalna naprava, 

ki izčrpa zrak 

Strojništvo 

40 




Sesalne naprave ( trokomat Ziegler) 

Strojništvo 

41 

• na pogonski gredi je 



ekscenter, ki poganja med sabo 

dva neodvisna bata 

• na batih so nameščene gumi 

membrane, ki izsesavajo zrak iz 

ohišja 

• sesanje se izvaja tako dolgo, 



dokler v ohišje ne pride voda in 

se njen tlak ne dvigne na 1,5 

bara 

• pri 1,5 barih je pritisk vode 



dovolj močan, da premaga silo 

vzmeti in potisne bate ob ohišje 

ter črpalko zatesni 

• ko tlak pade pod 1,5 bara, 

vzmeti potisnejo bate na 

ekscenter in sesanje se ponovno 

prične 



Sesalne naprave 



 

Strojništvo 

42 


2.3.2013 

Strojništvo 



43 

samosesalna črpalka 



 

 

 



potopna črpalka 

 

 



globinski sesalnik 

 

 



 

Strojništvo 

44 

  



Črpalke  ki    delujejo  na  osnovi  povečanja  in 

zmanjševanja  prostornine  komore  so  samosesalne,  ker 

same  posesajo  zrak  iz  sesalne  cevi-  kot  take 

označujemo  le  centrifugalne  črpalke.  Pred  črpanjem 

moramo  napolniti  ohišje  z  enako  tekočino  kot  jo  bomo 

črpali,  zato  te  črpalke  nimajo  sesalnega  priključka  na 

sredini  ohišja  ampak  na  vrhu.  Te  črpalke  ne  zmorejo 

visokega tlaka, uporabljajo se za črpanje blatne vode ob 

poplavah. 

Strojništvo 

45 



Za večje globine moramo uporabiti črpalke ki jih 



potopimo v vodo. Ker  se elektromotor, ki poganja 

črpalko precej segreva je voda, ki jo črpalka črpa 

speljana tako da hladi elektromotor.  

Strojništvo 

46 



Globinski  sesalec  spada  v  skupino  ejektorjev. 



Potrebuje vir tlačne vode. Med črpanjem je potopljen v 

vodo, ki jo je treba črpati. Tlačna voda iz hidranta ali 

črpalke  je  speljana  po  tlačni  cevi    v  sesalnik  skozi 

zožitev,  ki  se  imenuje  gonilna  šoba  v  široko  cev.  Na 

tem mestu curek zaradi podtlaka črpa vodo iz okolice 

in jo potiska navzgor. V sesalniku se obe vodi zmešata. 

Strojništvo 

47 


Manometer 

 

• je priprava, ki 



strojniku kaže tlak 

vode, ki teče iz 

črpalke 

• vgrajen je na ohišju 

pred tlačnim izlivom 

• številčnica na 

manometru kaže 

področje od 0 do 25 

barov 

48 


Strojništvo 

2.3.2013 

Manovakummeter 



49 

Strojništvo 

• je merilna naprava, ki kaže 

strojniku, kakšen je podtlak oziroma 

nadtlak v vstopni odprtini v ohišje – 

sesalno grlo 

• na številčnici so na levi strani 

rdeče številke od 0 do 1 z vmesnimi 

številkami 0,1; 0,2 … s predznakom - 

• na desni strani številčnice so črne 

številke od 0 do 20 barov 

motor z notranjim zgorevanjem 



delovanje bencinskega motorja 

štiritaktni motor 



dvotaktni motor  

pogonska goriva in priprava goriva za 



motorje 

delovanje dieslovega motorja 



mazanje motorjev 

hlajenje motorjev 



 

Strojništvo 

50 

51 


Strojništvo 

- je pogonska naprava, ki pridobiva energijo s 

pomočjo notranjega izgorevanja mešanice 

zraka in goriva 

Ločimo: 

- dizel motorje 

- bencinske ali OTTO motorje 

52 


Strojništvo 

• po načinu vžiga 

• po številu taktov 

po vrsti hlajenja 

• glede na gibanje bata 

• glede na razpored valjev 

53 

Strojništvo 



• osnovna delitev motorjev z notranjim izgorevanjem po 

načinu ustvarjanja zmesi in vžigu: 

– bencinski motorji (vžig z električno iskro) 

– dizelski motorji (samovžig zaradi kompresije) 

 

• Bencinski motorji prednostno obratujejo z bencinskim 



gorivom. Zmes goriva in zraka se pripravi pred dovodom v 

izgorevalni prostor. Za vžig so potrebne vžigalne svečke. 

 

• Dizelski motorji obratujejo z dizelskim gorivom. Zmes 



nastaja v motorju. Izgorevanje v valjih se začne s 

samovžigom, ki ga omogoči kompresija. Zaradi načina 

vžiga se imenujejo tudi motorji s kompresijskim vžigom. 

 

• Obstajajo tudi motorji s hibridnim načinom vžiga. 



54 

Strojništvo 

• Delitev motorjev z notranjim izgorevanjem po 

načinu delovanja oziroma številu delovnih taktov: 

 

– štiritaktni motorji – pri njih delovni proces 



sestavljajo štirje gibi valja oziroma dva vrtljaja 

 ročične gredi; štiritaktni motorji imajo ločeno 

izmenjavo plinov; 

 

– dvotaktni motorji – pri njih delovni proces 



sestavljata dva giba valja oziroma en vrtljaj 

ročične gredi; dvotaktni motorji imajo odprto 

izmenjavo plinov. 


2.3.2013 

10 


55 

Strojništvo 

• gibanje batov: 

– motorji s premočrtnim gibanjem bata 

– motorji s krožnim gibanjem bata (npr. Wanklov 

motor) 


 

• Po razporedu valjev ločimo: 

– vrstni motor (valji ležijo v vrsti) 

– “V” motor (valji v obliki V) 

– bokser motorji (nasprotno ležeči valji) 

– zvezdasti motorji (valji razporejeni v zvezdo – 

letalstvo) 

56 


Strojništvo 

LINIJSKA 

RAZPOREDITEV 

“V” RAZPOREDITEV 

NASPROTNO 

LEŽECI VALJI 



1.

SVEČKA 

2.

PROSTOR ZA ZGOREVANJE 

3.

GLAVA MOTORJA 

4.

BAT 

5.

SORNIK 

6.

BATNI OBROČKI 

7.

OJNICA 

8.

VALJ –CILINDER 

9.

KARTER 

10.

ROČINA GRED 

Strojništvo 

57 

o

mešanica goriva in zraka pri zgorevanju v zgorevalnem prostoru ob vžigu 



sunkovito potisne bat navzdol, ta pa preko ojnice zasuče gred  

o

bat se ustavlja na zgornji in spodnji mrtvi točki 



o

prostornina med obema točkama je gibna prostornina 

o

pri motorjih z več valji so gibne prostornine seštete in to imenujemo 



prostornina motorja 

o

pot bata navzgor ali navzdol imenujemo takt 



o

Ko opravi motor sesanje, stiskanje, zgorevanje  in praznjenje pravimo, da 

je motor štiritakten  - gred naredi dva obrata, motor pa samo en 

delovni takt- izgorevanje 

o

Motorje, ki opravijo vse štiri postopke v dveh taktih in jih imenujemo 



dvotaktni 

o

Kompresijsko razmerje je podatek ki pove kolikokrat manjša je 



prostornina v zgornji mrtvi točki od prostornine valja v spodnji mrtvi točki 

o

Motorji z večjim kompresijskim razmerjem imajo pri enaki prostornini 



motorja večjo moč 

 

Strojništvo 



58 

59 


Strojništvo 

• kompresijsko razmerje mora ustrezati konstrukciji 

motorja in vrsti goriva, ki ga motor uporablja 

 

• pri sodobnih bencinskih motorjih se 



kompresijsko razmerje giblje med 1:9 do 1:11 

 

• če je kompresijsko razmerje za določeno vrsto 



goriva previsoko, se lahko zgodi, da motor klenka 

• klenkanje je pojav, pri katerem se mešanica 

bencina in zraka prehitro vname oziroma se 

vname brez iskre svečke 

Štiritaktni  motorji  imajo  v  glavi 



motorja  najmanj  dve  odprtini  v 

katerih sta nameščena ventila 

Ventile 


dvigajo 

in 


spuščajo 

odmikači  odmične  gredi,  le  to  pa 

poganja 

ročična 


gred 

preko 


Galove 

verige 


ali 

zobatega 

jermena 

Skozi  sesalno  odprtino  prihaja 



sveža  mešanica  goriva  in  zraka, 

skozi  izpušno  pa  odhajajo  zgoreli 

plini   

Strojništvo 

60 


2.3.2013 

11 


 



Prvi takt: Sesalna odprtina je odprta, bat potuje navzdol 

in sesa mešanico. Ko pride v spodnjo mrtvo točko se 

sesalni ventil zapre (Sesanje) Novejši motorji vsesavajo 

samo zrak, gorivo se kasneje direktno vbrizga v valj. 

 

Strojništvo 



61 



Drugi takt: Oba ventila sta 

zaprta. Bat se pomika navzgor 

in zmanjšuje prostor v valju, s 

tem pa komprimira mešanico 

– 

(kompresijski takt) 



zraka 

in goriva na določeni tlak, ki 

je odvisen od konstrukcije 

motorja (kompresijsko 

razmerje). 

Strojništvo 

62 



Tretji takt:Oba ventila sta 



zaprta. Ko je bat tik pred 

zgornjo mrtvo lego, iskra 

vžigalne naprave (svečka) 

vžge mešanico zraka in 

goriva. Zgoreli plini se hitro 

širijo in potiskajo bat proti 

zgornji legi. Pri tem opravijo 

določeno delo– 



delovni 

takt

.(Ekspanzija) 

Strojništvo 

63 



Četrti takt:Ko pride bat do 



spodnje mrtve točke se odpre 

izpušni ventil, bat potuje 

navzgor in iztisne zgorele 

pline 



(Izpušni takt) 

v izpušni 

kolektor. Malo pred zgornjo 

mrtvo lego se izpušni ventil 

zapre in se odpre sesalni 

ventil. Postopek se ponovi. 

Strojništvo 

64 


Za razliko od štiritaktnega motorja dvotaktni motor 

nima ventilov in odmične gredi. Mešanica goriva in 

zraka prihaja v valj skozi odprtino na steni valja. 

Odprtine odpira in zapira bat met svojim 

potovanjem gor in dol. 

 nima stalnega mazanja, zato se mazivo primeša h 



gorivu 

 

Strojništvo 



65 



Prvi  takt:  Bat  potuje  navzgor  in  stiska 

mešanico  zraka  in  goriva,  hkrati  pa  skozi 

odprtino  na  steni  valja  pod  batom  vstopa 

sveža  mešanica.  Ta  takt  torej  združuje 

komprimiranje  in  sesanje

Na  začetku 



procesa je bat v spodnji mrtvi točki. Odprt je 

izpušni  kanal  in  izpušni  plini  od  prejšnjega 

takta izhajajo iz valja. Odprt je tudi pretočni 

kanal,  ki  povezuje  valj  s  karterjem.  Ker  je 

mešanica  bencina  in  zraka  v  karterju  pod 

tlakom,  se  giblje  proti  valju  in  ga  polni.  Pri 

tem  del  sveže  mešanice  pomaga  iztisniti 

preostale izpušne pline (izplakovanje). Bat se 

nato  giblje  navzgor  ter  zapre  sesalni  in 

izpušni  kanal.  Začne  se  kompresija.  Pred 

zgornjo mrtvo  lego se  vžge  iskra  svečke  ter 

vžge mešanico bencina in zraka. 

66 

Strojništvo 



2.3.2013 

12 




Drugi  takt:  Na  koncu  prvega  takta  se 

mešanica  vžge  in  eksplozivno  bat  potisne 

navzdol  – 

delovni  takt. 

Med  potovanjem 

bata navzdol se zapre sesalna odprtina, bat 

pa  stiska  mešanico  pod  sabo.  Proti  koncu 

delovnega  takta  se  v  bližini  spodnje  mrtve 

točke  najprej  odpre  izpušni  kanal  in  plini 

začnejo  iztekati  iz  valja.  Ko  pa  pride  v 

spodnjo  mrtvo  točko  se  odpre  kanal  ki 

povezuje  karter z  prostorom  nad batom.  Ta 

sveža  mešanica  izpodrine  zgorele  pline.  V 

tem  taktu  sta  združena 

izgorevanje  in 

praznjenje   

67 

Strojništvo 



68 

Strojništvo 

• bencin je mešanica lahkih ogljikovih vodikov 

• bencin mora biti čist, lahko hlapljiv zaradi lažjega vžiga 

• najpomembnejša lastnost je odpornost proti klenkanju: 

– klenkanje je pojav, ki se zgodi zaradi prehitrega vžiga goriva (to 

se zgodi brez svečke) 

– to je več manjših eksplozij mešanice zraka in goriva, ki se slišijo 

kot cingljanje  oziroma klenkanje 

– dolgotrajno izpostavljanje temu pojavu botruje k pregrevanju 

motorja ter poškodbi batov in ventilov 

– pojav se preprečuje z dodatkom svinčeve spojine, ki je strupena 

– goriva se označujejo z oktani (80 do 100) 

• novejša goriva imajo namesto svinčenih spojin primešan benzen, 

ki zahteva namestitev katalizatorjev na izpušne sisteme 

• svinčene spojine in benzeni so STUPENI!!! 

69 

Strojništvo 



• goriva za štiritaktne bencinske 

motorje: 

– ločijo se po številu oktanov 

      • od 80 do 110 

– neustrezen bencin (s premajhno 

oktansko vrednostjo) povzroča 

nepravilno delovanje motorja 

– za osvinčene bencinske motorje 

je potrebno v nova neosvinčena 

goriva dodajati dodatek, ki 

nadomesti svinec 

• goriva za dvotaktni bencinski motor: 

– mešanje goriva in maziva pred 

vstopom v motor 

– mešalno razmerje olja in goriva 

od 1 % do 5 % 

• pri starejših izvedbah je moral 

uporabnik ustrezno količino olja 

primešati v rezervoar bencina 

• pri novejših izvedbah se olje 

samodejno meša tik pred vstopom v 

motor, kar omogoča optimalno mazanje 

motorja in manjšo porabo goriva in 

maziva 


– bencin, v katerem je primešano olje, 

ima omejeno življenjsko dobo na 3 

mesece 

• olje se v gorivu prične sesedati in 



združevati v kaplje, kar povzroča 

neenakomerno mazanje pri delovanju 

motorja ter onemogoča pravilno 

delovanje vžigne svečke 

Bistvena razlika med diesel in bencinskim motorjem je v 



vrsti goriva, mešanju goriva z zrakom in načinu vžiganja. 

Bencinski motor meša zrak in gorivo zunaj valja v 



vplinjaču, medtem ko diesel motor vsesa čisti zrak, gorivo 

pa se vbrizga naravnost v valj in se tam pomeša z zrakom  

Diesel motor nima električne vžigalne naprave ampak se 



gorivo vžge samo od sebe. To je mogoče, ker bat zrak 

močno stisne in segreje čez 500°C ( vnetišče plinskega 

olja je 350°C), takoj ko gorivo brizgne v tako segret zrak 

se mešanica vžge 

70 

Strojništvo 





Prvi takt

: Bat potuje navzdol v valj priteka svež zrak, na 

koncu takta se sesalna odprtina zapre. 



Drugi takt

Bat potuje gor in stiska zrak, da doseže tlak 

90 barov, pri tem pa se segreje od 500 d0 700°C 



Tretji takt: 

Na koncu drugega takta brizgne v valj skozi 

posebno šobo gorivo in se vname in povzroči delovni takt 

ter potisne bat navzdol 



Četrti takt: 

Izpušni ventil se odpre in bat med 

potovanjem navzgor iztisne zgorele dimne pline iz valja 

 

71 



Strojništvo 

72 


Strojništvo 

• vodno hlajenje valjev (monoblok ima izdelane pretočne 

kanale za vodo) 

• zračno hlajenje valjev (blok je izdelan z zunanjimi rebri, 

zato so običajno valji med seboj ločeni, da lahko povečamo 

površino reber, ki odvajajo toploto okoliškemu zraku) 

– Stene motornega bloka imajo običajno debelino med 4 in 

8 mm. Zaradi zelo komplicirane oblike se te stene pri 

izdelavi ne strjujejo enakomerno, zato ostanejo v njih, po 

litju, znatne notranje napetosti, ki se ne porazgubijo do 

konca življenjske dobe motorja. 

– Zelo je nevarno, če je blok podvržen hitrim spremembam 

temperature. To je posebej nevarno, če dolijemo hladno 

vodo v pregret motor, saj pri tem lahko nastanejo nevarne 

razpoke v stenah motorja. 


2.3.2013 

13 


73 

Strojništvo 

V motorju se med seboj drgnejo kovinski deli, ki so sicer 



zelo  gladko  obdelani  pa  se  vseeno  med  njimi  pojavi 

trenje.  Trenje  povzroča,  da  se  deli  pri  drgnjenju 

segrejejo. Bat bi se zaradi tega tako razširil, da se ne bi 

več mogel premikati v valju. Da do škodljivih pojavov ne 

pride moramo dele med seboj ločiti z tankim slojem olja, 

ob katero se drgneta oba kovinska dela. 

Olje  dovaja  na  mazalna  mesta  posebna  črpalka.  Olje 



obliva  vse  dele  v  notranjosti  motorja  in  jih  deloma  tudi 

hladi,  poveča  pa  tudi  tesnjenje  bata  zaradi  njene 

gostote.  Tako  mazanje  imenujemo 

tlačno  krožno 

mazanje, poznamo pa tudi 

mazanje z mešanico

 

Strojništvo 



74 

 

Strojništvo 



75 

Postavitev motorne brizgalne mora biti čim bližja 



vodi, tako da je sesalna dolžina čim krajša 

Sesalna cev mora biti položena tako da se vedno 



vzpenja od vode do brizgalne 

Posebej je potrebno paziti na : 



Sesalnega koša ne smemo položiti v blato 

Če je voda onesnažena z listjem in travo položimo koš v 



dodatno košaro 

Sesalni koš mora biti najmanj 30 cm pod vodo, vendar 



se ne sme dotikati tal 

 

Strojništvo 



76 

Pri črpanju iz vodnjaka ali iz bazena mora biti 



koš tako globoko kolikor lahko pade gladina 

med črpanjem 

Pri črpanju iz odprtega vodotoka položimo 



odprtino sesalnega koša proti toku tako da 

tok porine vodo v cev in tako pomaga pri 

črpanju 

Kadar jemljemo vodo direktno iz hidranta 



moramo paziti, da bo voda dotekala v agregat 

s tlakom 1 do 1,5 bara 

Strojništvo 

77 


Kontrola črpalke 

Ko smo izbrali prostor za postavitev črpalke in 

položili sesalne cevi pripravimo črpalko

 



Zapremo tlačne ventile

 



Zapremo pipo za praznjenje na spodnjem delu 

ohišja


 

Sklopka mora biti vklopljena 



Strojništvo 

78 


Zagon motorja 

Preverimo ali je rezervoar goriva poln 



Ročaj sklopke postavimo v položaj vključeno 

Vzvod čoka postavimo v položaj za hladen start 



Vzvod za dodajanje goriva postavimo v prazen tek 

Motor poženemo z ročajem za start; ko steče počasi 



odiramo loputo čoka, nekoliko dodamo plin in pustimo, 

da se motor segreje. Hladen motor ne sme teči z 

visokim številom vrtljajev 


2.3.2013 

14 


Strojništvo 

79 


Odzračevanje črpalke z navadnimi sesalnimi 

napravami 

Motor teče rotor črpalke se vrti, tlačni ventili so zaprti



 

Vključimo sesalo napravo



 

Opazujemo vakummeter   in manometer ter izpušno cev 



sesalne naprave. Vakummeter kaže vedno večji podtlak. 

Ko manometer pokaže tlak in iz izpuha sesalne naprave 

priteče voda sta sesalna naprava in ohišje črpalke polna 

vode 


Sesalno napravo izklopimo 

Ko potrebujemo vodo dodamo plin tako da manometer 



pokaže 2 do 3 bare ter odpremo tlačni ventil do konca

 

Strojništvo 



80 

Naloge strojnika med akcijo 

Strojnik ne sme zapustiti brizgalne med obratovanjem 



Stalno mora nadzorovati manovakummeter in 

manometer 

Stati mora na takem mestu da so mu v dosegu ventili 



in ročico za plin 

Pri črpalki z mazalko na sesalnem ležaju gredi je treba 



vsakih 30 minut namazati 

 

Strojništvo 



81 

Kaj kaže strojniku manometer 

Pri  polnem  delovanju  črpalke  nam  sprememba  kazalca 

kaže motnjo 

Tlak je nenadoma zrasel – zaprli so ventile na trojaku 



ali ročniku 

Tlak  se  je  nenadoma  znižal  –  odprli  so  ventile  na 



trojaku in ročnikih, ali pa je zamašeno cedilo sesalnega 

koša 


Kazalec  pade  na  ničlo  –  tlačna  cev  je  počila  ali  pa 

sesalna košara leži na suhem 

Strojništvo 

82 

Kaj kaže strojniku manovakummeter 



Pri črpanju iz odprtih virov in vodnjakov stoji kazalec na 

rdeči strani številčnice in kaže sesalno višino 

Kadar v črpalko doteka voda s tlakom (npr. iz hidranta ali iz 



prehodne črpalke v verigi), stoji kazalec na črni strani 

številčnice in kaže tlak na vstopu v tlačno cev 

Pri delu z enakim tlakom pa pomeni premikanje kazalca: 



Kazalec pokaže večji podtlak – gladina vode se je znižala, sito 

na sesalnem delu je zamašeno 

Kazalec je skočil na ničlo – sesalna košara ne leži v vodi ali pa 



puščajo sesalne cevi. POZOR: ko dobiva črpalka vodo iz 

hidranta ali druge črpalke lahko dodate toliko plina da kazalec 

še kaže nadtlak  

Strojništvo 

83 

Delo z brizgalno, ki dobiva vodo iz hidranta 



Na vstopni priključek namestimo prehodno spojko 

Tlačne ventile in pipo za izpust vode iz ohišja zapremo 



Hidrantni  nastavek  izplaknemo  ter  priključimo  B  vod,  če  je 

hidrantna  cev  vsaj  100mm    lahko  napeljemo  dve  B  cevi  do 

sesalnega priključka 

Izklopimo sesalno napravo 



Odpremo  ventile  hidranta  in  nastavka,ter  tlačni  ventil  na 

črpalki  da  jo  odzračimo;  manometer  in  manovakumeter 

kažeta enak tlak 

Poženemo pogon črpalke in dokončno odpremo tlačni ventil 



Počasi dodajamo plin tako manovakummeter ne kaže 1,5bara 

Če  bi  mnovakummter  pokazal  podtlak  bi  se  dovodna  cev 



sploščila

  

 



Strojništvo 

84 


Delo z brizgalno v verigi za dovod vode 

Kadar  moramo dobavljati  vodo  na  velike  razdalje  in  če 



moramo premagovati veliko višinsko razliko ena črpalka 

ne zadostuje 

Vodja  akcije  na  podlagi  dolžine  cevovoda  upoštevajoč 



višinske  razlike  določi  medsebojni  razmik  brizgan  ki  jih 

povežemo z B vodom 

Vsaka  brizgala  v  verigi  razen  prve  ki  stoji  ob  viru  vode 



mora  imeti  odprt  tlačni  ventil  na  katerega  priključimo  B 

vod prav tako pa tudi vsaj en ventil na trojaku zračnost 

Pipe za izpust vode iz ohišja morajo biti zaprte 



Sesano napravo izključimo 



2.3.2013 

15 


Strojništvo 

85 


Poženemo prvo črpalko in ko se motor ogreje damo plin 

Vsako naslednjo črpalko poženemo šele  ko pride vanjo 



voda. Počasi dodajamo plin da dosežemo želeni tlak, pri 

tem  pa  pazimo  da  na  manovakummeter  ne  kaže 

podtlaka  ampak  tlak  1  do  1,5  bara  če  ne  odvzamemo 

plin 


Priporočljivo  je  vključiti  trojak  v  tlačni  vod  pred  vsako 

črpalko zaradi možnosti okvare brizgalne 

Strogo pazimo, da izstopni tlak ni večji od 8 barov  



Dobro  je  če  na  konec  verige  namestimo  cisterno  z 

lastno  črpalko,  ki  oskrbuje  napadalce  z  vodo  da  ni 

sunkov


  

 

Strojništvo 



86 

Delo z brizgalno, kadar gasimo z peno 



Za  gašenje  s  peno  potrebujmo  ročnik  za  peno, 

medmešalec in posodo s penilom, ter vedro vode 

Pri  vključitvi  medmešalca  v  tlačni  vod  pazimo  na  smer 



puščice v smeri vodnega toka 

Medmešalec mora biti vključen do dve dolžini cevi   pred 



ročnikom 

Na  motorni  brizgalni  dodamo  toliko  plina  da  dobimo  na 



ročniku tlak 5 do 6 barov 

Po  gašenju  izvlečemo  cev  za  dovod  penila  v  vedro  vode 



da medmešalec posrka vso vodo ter tako opere sistem

  

 



Strojništvo 

87 


Suhi sesalni preizkus 

Zapremo  tlačne  ventile  in  snamemo  slepe  tlačne 



spojke 

Zapremo  pipice  za  izpust  vode  iz  ohišja  ter 



namestimo slepo spojko na sesalno grlo 

Vklopimo motor, sesalno napravo ter nato opazujemo 



vakummeter 

Kazalec  mora  takoj  skočiti  na  rdeče  polje  in  po  10 



sekundah kazati 0,75 do 0,85 bara podtlaka 

Ko  se  kazalec  ustavi  izklopimo  sesalno  napravo  ter 



ustavimo motor 

Opazujemo  manovakummeter  –  če  se  kazalec  v 



minuti  ne  premakne  za  več  kot  0,1  bara  je  ohišje 

tesno 


 

Strojništvo 

88 



Delo z brizgalno pri veliki sesalni višini 



 

Če je le mogoče se izogibajmo sesalni višini večji od 5m 



Če ne moremo z sesalko pritegniti vode do črpalke je 

potrebno sesalne cevi napolniti z vodo seveda pa mora 

držati povratni ventil v sesalnem košu 

Lahko se zgodi da pri velikih globinah in pri polnem plinu 



in pri popolnoma odvitem tlačnem ventilu zaslišimo ropot 

v črpalki. Ta pojav se imenuje kavitacija in nastane ker se 

v vodi pred rotorjem pojavijo mehurčki vodne pare, ko 

pride voda v področje višjega tlaka mehurček bliskovito 

izgine zato voda na tem mestu udari skupaj ali v rotor. V 

tem primeru odvzamemo plin in nekoliko zapremo ventil 

 

Strojništvo 



89 

Vzdrževanje brizgalne 



Motor ne potrebuje posebnega vzdrževanja ampak 

le redne letne servisne preglede 

Dokler se motor ne uteče potrebuje skrbnejše 



ravnanje ( prvih 20 ur), dvotaktnemu motorju pa bo 

koristila mešanica z večjim deležem olja 

Cedilo za zrak je potrebno očistiti po vsakem požaru 



Filter za gorivo je treba redno čistiti 

Redno spremljamo obrabo in stanje svečk 



 

Strojništvo 

90 

Relejni sistem se uporablja: 



V primeru ko obstoječa vodooskrba ne zadošča 

(avtocisterne, hidrantno omrežje) 

Ko želimo prečrpati vodo na višji nivo ali na 



daljšo razdaljo 

2.3.2013 

16 


91 

Strojništvo 



Download 203.92 Kb.

Do'stlaringiz bilan baham:




Ma'lumotlar bazasi mualliflik huquqi bilan himoyalangan ©fayllar.org 2020
ma'muriyatiga murojaat qiling