Anorganik kimyo
.4 . O k sid lovch i va qaytaruvchining ekvivalenti
Download 5.87 Mb. Pdf ko'rish
|
- Bu sahifa navigatsiya:
- 8.5. Oksidlanish-qaytarilish reaksiyalari potensiallari
- 298 К da standart oksidlanish-qaytarilish (elektrod) potensiallari
- Oksidlanish-qaytarilish reaksiyalarining ahamiyati.
- Elektroliz jarayoni.
- Suyuqlanmalar elektrolizi.
- Eritmalar elektrolizi.
8 .4 . O k sid lovch i va qaytaruvchining ekvivalenti O k s id lo v c h i v a q a y ta r u v c h ila r d o im e k v iv a le n t m iq d o r d a reaksiyaga k irish a d i. O k s id lo v c h i y o k i q a y ta r u v c h in in g e k v iv a le n ti d e b u la r n in g 1 m o l e le k tro n la rig a m o s k e la d ig a n m iq d o rg a a y tila d i. O k s id lo v c h in in g e k v iv a le n tin i to p is h u c h u n u n in g m o le k u la r m assasin i sh u re ak siy ad a o k sid lo v ch i q abul q ilg an e le k tro n la r so n ig a b o 'lish kerak. Q a y ta ru v c h in in g e k v iv a le n tin i to p is h u c h u n u n i n g m o le k u la r m a s s a s in i s h u re a k s iy a d a q a y ta ru v c h i b e rg a n e le k tr o n la r s o n ig a b o 'lis h k erak . Misol. F e
2 ++ C r
2 0 7 2 + H +-> F e 3 ++ C r3++ Fe 2 "—e —>Fe3+ 6 C r20 72+ 1 4 H ++ 6 e-> 2Сг 3 ++ 7 Н ,0 1 6F e
2 ++ C r
2 0 72- + 14H" -> 6 F e3+ + 2C r3+ + 7 H 20 M o le k u ly a r h o ld a y o z ilsa : 6 F e S 0 4 + K ,C r
2 0 7 + 7 H 2 S 0 4 = 3 F e
2 (S 0
4 ) 3 + C r 2 (S 0 4 ) 3 + K 2 S 0 4 + 7 H 20 O k sid lo v c h in in g ekv iv alen ti: Е к 2 сг 2 о7— M / 6 = 2 9 6 / 6 = 4 9 g/M ol Q a y ta ru v c h in in g ek v iv a le n ti: E FeS 0 4
= M / l = 152 g / m o l. U m u m iy h o ld a E = M / n M -o k s id lo v c h in in g y o k i q a y ta r u v c h i n i n g m o l e k u l a r m a s s a s i; n - o k s i d lo v c h i y o k i q a y t a r u v c h i m o le k u la s id a g i a t o m y o k i io n la rn in g q a b u l q ilg a n y o k i b e rg a n e le k tr o n la r so n i.
R e a k siy a u c h u n o lin g a n o k sid lo v c h i v a q a y ta r u v c h i o ra s id a re a k siy a k e tish i y o k i k e tm a s lig in i b ilish u c h u n u la r n in g n o rm a l o k sid la n ish -q a y ta rilish p o te n s ia lla rin i bilish k erak . U la r n in g qiym ati 2 0 -ja d v a ld a k eltirilgan. 20-jadval 298 К da standart oksidlanish-qaytarilish (elektrod) potensiallari E lek tro d d ag i yarim reak siy a oks/rcd,
V E lek tro d d ag i y arim re a k s iy a ^ oks/rcd. V L i++ e -» L i° K ++ e —>K° B a2++ 2 e -> B a ° C a 2++ 2 e -> C a ° N a ++ e - > N a ° -3,05 -2,92
-2,90 -2,76
-2,71 F , 2 e-> 2 F ~ H 20 , + 2 H ++ 2 e - > 2 H 20 P b 0 2+ 4 H ++ S 0 42 + 2 e -> -> P b S 0 4+ 2 H 20 M n O - + 4 H ++ 3 e - > M n 0 , + 2 H , 0 4 7
+ 2 ,87 + 1,78
+ 1,69 + 1,68
E le k tro d d a g i yarim reaksiya
olLS/red, V E lek tro d d ag i y arim reak siy a V L a 3++ 3 e -» L a ° -2,37 M n 0 4~ + 8 H ++ 3 e - » M n 0 2+ 2 H 20 + 1,51 M g 2++ 2 e-> M g ° -2,37 P b 0 2+ 4 H ++ 2 e - > P b 2++ 2 H 20 + 1,46 H 2+2 e - > 2 H - -2,23 G e 4++ e - > G e 3+ + 1 ,4 4 A l3++ 3e-> A l° -1,71 C l2+2 e -> 2 C l- + 1,36 M n 2++ 2 e -» M n ° -1,03 C r20 72- + 1 4 H +-> 2 C r3++ 7 H 20 + 1,33 Z n 2++ 2 e - > Z n ° -1,71 0 2+ 4 H ++ 4 e - > 2 H 20 + 1,23 F e 2++ 2 e - » F e ° -0,76 B r2( s ) + 2 e - » 2 B r _ + 1,21 C r 3++ e - » C r 2+ -0,41 [A uC I4- ]+ 3 e —>A u+4C l~ + 1,09 C o 2++ 2 e —»Co° -0,41 N 0 3- + 4 H ++ 3 e ^ . N 0 + 2 H 2O + 0 ,9 9 P b S 0 4+ 2 e -> -0,40 2 H g 2++ 2 e -> H g ° 2 + 0 ,9 6 -> P b + S 0 42' -0,35 Ag* + e-» A g ° + 0,91 N i 2++ 2 e - > N i° -0,23 H g22++ 2 e —»2Hg° + 0 ,8 0 S n 2++ 2 e -» S n ° -0,14 F e 3++ 3 e - » F e 2+ + 0 ,8 0 P b 2++ 2 e-> P b ° -0,13 0 2+ 2 H ++ 2 e —>H20 2 + 0 ,7 7 2 H ++ 2 e H 2° 0,00 M n 0 4_ + 2 H 20 + 3 e - » M n 0 , + + 0 ,6 8 S 0 42- + 4 H 4+ 2 e -> + 0 ,2 0 + 4 0 H - -> h
s o 3+ h 2 o M n 0 4_ + e _ —> M n 0 42- + 0 ,5 9 H g 2C l,+ 2 e _ -> + 0 ,2 7 0 2+ 2 H 20 + 4 e - > 4 0 H - + 0 ,3 4 -> 2 H g + 2 C l~ + 0 ,4 0 C u 2++ 2 e _ -> C u° + 0 ,3 4 l2+2 e-> 21- + 0 ,5 6 N o rm a l elektrod potensiali q a n c h a k ichik b o ‘lsa , m etall s h u n c h a a k tiv b o 'lib , o s o n lik b ila n o k s id la n a d i, tu z la r id a n q iy in lik b ila n q a y ta rila d i. H a r b ir m e ta ll n o rm a l e le k tro d p o te n s ia li o 'z in i k i d a n yu q o ri b o ‘lgan b a rc h a m e ta lla rn i u la rn in g tu z la rid a n siqib c h iq a ra d i. G a lv a n ik e le m e n tla r d a h a m o k s id la n is h -q a y ta r ilis h ja r a y o n la r i k e tg a n lig i s a b a b li u la r n in g e le k tr y u r itu v c h i k u c h in i n o r m a l e le k tro d p o te n s ia lla rin in g f a rq id a n to p is h m u m k in . Misol. Z n - 2 e = Z n 2+ C u 2 ++ 2 e = C u E 2+= — 0 763 v E 2+= + 0 337 v Z n /Z n u , / u j v , c , Cu/Cu u , j j /
E Cu/Cu2+- E z„/zn2+ = 0 .3 3 7 - ( - 0 ,7 6 3 ) = 1.1 v A g a r 2 F e C l 3 + S n C l 2 = 2 F e C l2+ S n C l 4 re a k s iy a si o lin s a E Fe2V + = + 0 ’7 7 v e s ;
+ = + 0 ’ 1 5 v B u q iy m a tla rg a k o ‘ra S n 4 +/ S n 2+ ju f ti q a y ta r u v c h i, F e 2 +/ F e 3+ ju fti esa o k sid lo v c h i b o ‘la o la d i. O k s id lo v c h in in g s ta n d a r t e le k tro d p o te n s ia li q a y ta r u v c h in ik id a n k a tt a s h u n in g u c h u n b u re a k siy a c h a p d a n o ‘ngga b o ra oladi. A g a r 2 N a C l + F e 2 ( S 0
4 ) 3 = 2 F e S 0 4 + C l 2 + N a
2 S 0
4 R e a k s iy a n in g io n te n g la m a s i: 2 C 1 - + F e 3 += C 1 ,+ F e 2+ 2C1_ /C 1 2 ju f t i u c h u n E = + 1 ,3 6 v; F e 3 +/ F e 2+ j u f t i u c h u n E = + 0 ,7 7 v. O k s id lo v c h in in g s ta n d a r t e le k tr o d p o te n s ia li q a y ta r u v c h i n ik id a n k ic h ik s h u n in g u c h u n b u re ak siy a t o ‘g ‘ri y o n a lis h b o 'y ic h a b o r m a y d i. 2C1_ /C 1 2 ju fti o k s id lo v c h i, F e 3 +/ F e 2+ ju f ti e s a q a y ta ru v c h i b o ‘la o la d i. D e m a k , re a k s iy a b u y e r d a te s k a r i ta ra fg a b o ra d i.E le k tro n la r e le k tro d p o te n s iy a li k ic h ik m e ta lld a n p o te n s ia li k a tta m e ta llg a o ‘ta d i. B ir q a n c h a e le k tro d la rn in g 298 К d a s ta n d a rt o k s id la n is h -q a y ta r ilis h (e le k tr o d ) p o te n s ia lla ri q iy m a ti 2 0 -ja d v a ld a b e rilg a n . Oksidlanish-qaytarilish reaksiyalarining ahamiyati. T irik o rg a n iz m d a g i b a r c h a re ak siy alar o k s id la n is h -q a y ta rilis h re a k s iy a la rid a n ib o ra td ir. N a fa s o lish , o v q at h a z m q ilish , tu rli b io k im y o v iy sin te z la r a so sid a o k s id la n is h -q a y ta r ilis h re a k s iy a la ri y o ta d i. O rg a n iz m d a m ik r o e le m e n tla r y e tis h m a s lig i a n a s h u o k s id la n is h - q a y ta r ilis h re a k s iy a la rin in g y o 'n a lis h id a o 'z g a r i s h l a r r o ‘y b e ris h i b ila n b o g ' la n g a n . O k sid lan ish -q ay ta rilish reaksiy alari k lin ik a n a liz d a ish latila d ig a n q o n d a g i k a lsiy n i a n iq la s h , s iy d ik k is lo ta s i, k a ta la z a v a p e ro k s id a z a fe r m e n tla r i, x lo r, x lo rli o h a k , ic h i m lik s u v la rd a g i q o ld iq x lo rn i a n iq la sh v a o k sid im e triy a u s u lla rid a q o 'lla n ila d i. Elektroliz jarayoni. E lektr toki ta ’sirida su y u q lan m a yoki e ritm a d a ketad ig an oksidlanish qaytarilish reaksiyalari elektroliz deb a ta la d i. E lek tro liz ja ra y o n i s y u q la n m a yoki e r itm a d a a m a lg a o sh ad i. Suyuqlanmalar elektrolizi. E le k tro liz ja r a y o n in i b e lg ila y d ig a n k o 'r s a tk ic h la r d a n b iri e le k tro d la rd ir. A g a r tu z la r n in g s u y u q la n - m a s ig a b iro r in e rt m o d d a , m a s a la n , g ra fit, k o ‘m ir yo ki p la tin a e le k tr o d t u s h ir ilg a n b o 'l s a , s h u s u y u q la n m a d a o k s id la n is h q a y ta rilis h reak siy asi s o d ir b o la d i. S u y u q la n m a d a h a m N a + va C l- io n la ri h o s il b o 'lg a n i u c h u n k a to d d a k a tio n la r q a y ta rils a , a n o d d a a n i o n la r o k s id la n a d i: N aC l N a + + C l- katod (-) N a ++ e-> N a° 2 qaytarilish A nod (+ ) 2C 1“ —2e-»C I2° 1 oksidlanish E le k tro liz n in g u m u m iy te n g la m a s i: 2 N a C l = 2 N a ° + C l2°. A g a r e lek tro liz ja ra y o n id a is h q o rla r s u y u q la n m a s i is h tiro k etsa: K O H < - > K ++ O H - K atod (-) K + + e K° 4
E le k tro liz n in g u m u m iy te n g la m a si: 4 K O H = 4 K ° + 0 2 ° + 2 H 2 0 .
S u y u q la n m a la r elektrolizi n a tija sid a ju d a faol b o 'lg a n m e ta lla rn i v a m e ta llm a s la rn i o lis h m u m k in b o 'la d i. S u y u q la n m a la r e le k - tro liz id a is h q o riy v a is h q o riy y e r m e ta lla ri, a lu m in iy , fto r, x lo r o lin a d i. B u m o d d a la r n in g b irik m a la ri fa q a t y u q o ri h a r o r a td a g in a ele k tro liz g a u c h ra y d i: 2 N aF = 2 N a°+ F 2° 2K I=2K °+1 2
2 N aB r= 2N a°+ B r 2
2 N aH = 2 N a°+ H 2
N a 2 S =2N a°+S° 2Al20 3= 4A l°+ 3 02 4 N a 0 H = 4 N a ° + 0 2 °+ 2H 20 2 C a (0 H ) 2 = 2 C a ° + 0 2 + 2 H 20 Eritmalar elektrolizi. T u z la rn in g , k islo ta va a so sla rn in g suvdagi e r itm a la r i e le k tro liz id a su v m o le k u la la ri h a m is h tiro k e tg a n lig i u c h u n b u ja r a y o n a n c h a m u ra k k a b ro q b o 'la d i. A g a r e le k tro liz d a in e rt e le k tr o d la r ( k o 'm ir , g ra fit va p la tin a ) ish la tils a k a to d d a b o ra d ig a n ja r a y o n la r u c h u n q u y id a g i q o id a la r g a a m a l q ilin a d i. A g a r e r itm a d a m e ta lla rn in g k u c h la n is h la r q a to rid a litiy d a n a lu m in iy g a c h a b o 'lg a n m e ta lla r n in g k a tio n la r i tu r g a n b o 'l s a , k a to d d a m e ta ll io n la ri o 'r n ig a su v d ag i v o d o ro d io n la ri q a y ta rila d i:
K a to d ( - ) 2 Н 20 -> H 2 + 2 0 H _ y o z ilis h i m u m k in . A g a r e r itm a d a m e ta lla rn in g k u c h la n is h la r q a to r id a a lu m in iy v a v o d o ro d o ra s id a jo y la s h g a n m e ta lla r n in g k a tio n la r i b o r b o ‘lsa, u h o ld a b ir p a y tn in g o ‘z id a h a m m e ta ll h a m v o d o ro d k a tio n la rin in g q a y ta rilis h i k u z a tila d i: K a to d ( - ) Z n 2 ++ 2 H 2 0 + 4 e Z n ° + H 2 °+2 0 H - A g a r e ritm a d a m e ta lla rn in g k u c h la n is h la r q a to rid a v o d o ro d d a n k e y in tu r g a n m e ta lla r k a tio n la r i ( C u , A g , H g , A u , P t) b o ‘lsa, e r itm a d a fa q a t s h u m e ta ll k a tio n la r in in g o ‘zi q a y ta rila d i. E r itm a la r e le k tro liz i a n o d n in g q a n d a y m o d d a d a n ta y y o r la n - g a n lig ig a b o g 'liq . A g a r a n o d in e rt h is o b la n s a , u e rim a y d i. B u n d a y e le k tro d s ifa tid a k o 'm i r , g ra fit, p la tin a o lin is h i m u m k in . A n o d d a g i ja r a y o n la r a n io n la ri k is lo ro d siz k is lo ta la rd a n ib o ra t b o 'lg a n a n io n - la r u c h u n s h u io n la r n in g o k s id la n is h i h is o b ig a a m a lg a o s h a d i. B u n d a y io n la r q a to r ig a C l- , B r - , I - , S 2' (f to r a n io n id a n t a s h q a ri) io n la ri k ira d i: A n o d ( + ) 2 1 - — 2e -> I 2
2 2 B r~ — 2 e - » B r 2
2 -> S° A g a r e r itm a d a g i a n io n la r k islo ro d li k is lo ta la rd a n ib o ra t b o 'ls a ( S O
, 2 , N O
3 - , C 1 0 4- , M n 0 42-, C O 3 2-, C r
2 0 72-, C r 0 4 2 v a
b o sh q a la r) b u h o ld a su v d ag i g id ro k s id io n la ri y oki suv m o le k u la la ri o k sid la n a d i: A n o d ( - ) 2 H 2 0 — 4 e 4 e -> 0 2 + 4 H "
E r itm a d a f to r a n io n la r i b o r b o 'l g a n d a h a m , u la rn in g o 'r n ig a suv m o le k u la la rin in g o k s id la n is h i k u z a tila d i va s h u n in g u c h u n h a m su v d ag i e r itm a la r d a n e r k in f to r n i a jra tib o lib b o 'lm a y d i. E le k tro liz ja r a y o n id a e r iy d ig a n e le k tr o d is h la tilg a n b o 'l s a , b u n d a y e le k tr o d la r q a to rig a m is , k u m u s h , ru x , k a d m iy , n ik e l, x ro m o lin g a n id a , a n a s h u a n o d s ifa tid a o lin g a n m e ta lla rn in g o k s id la n is h i, y a ’ni a n o d m e ta lin in g e rish i k u z a tila d i: A n o d ( + ) Z n ° — 2e Z n 2+ E ritm a la rd a e le k tro liz ja ra y o n ig a m is o lla r к о 'rarn iz. M a s a la n , o sh tu z in in g su v d a g i e r itm a s in i o la y lik . O sh tu z in in g e ritm a s i e le k tro liz q ilin s a k a to d d a v o d o r o d g a z i, a n o d d a x lo r g a z i a jra lib c h iq a d i, e r itm a d a esa n a triy g id ro k sid q o lad i.
NaCl<-»Na++ C l- K atod (-) 2H 2 0 + 2 e - > H 2 u+ 2 0 H - qaytarilish H 2 0<->H++ 0 H _ A nod (+ ) 2C1~ —2e->C l2° oksidlanish E le k tro liz n in g u m u m iy te n g la m a s i: 2 N a C l+ 2 H ,0 = H 2 + C l
2 + 2 N a 0 H A g a r F e C l 2 n in g su v d a g i e ritm a s i e le k tro liz i o lin sa : F eC l 2
2 ++ 2 C l_ K atod (-) F e 2 ++ 2e-»F e° qaytarilish H 2 0<->H++ 0 H - 2H 2 0 —4 e -> 0 2 + 4 H + qaytarilish A nod (+ ) 2C1- —2e->C l2° oksidlanish 2FeC l
2 + 2 H
2 0 = F e ° + H 2 °+2Cl
2 ° + F e ( 0 H ) 2 A g a r e le k tro liz m is ( I I ) x lo rid n in g su v d ag i e r itm a s id a a m a lg a o sh irilsa , e r itm a e le k tro liz i x u d d i s u y u q la n m a g a o 'x s h a b k e ta d i va h a m C u v a h a m C l 2 ajra lad i: CuC1 2
2 ++2C1- K atod (-) C u 2 ++ 2 e -» Cu° qaytarilish H 2
A nod (+ ) 2C1- —2e->C l2° oksidlanish C uC l 2
,0 N a
2 S 0 4, K N 0 3, C a ( N 0 3) 2, H 2 S 0 4, K O H , N a O H k a b i m o d d a l a r n in g s u v d a g i e r itm a la r i e le k tr o liz q ilin s a f a q a t su v p a r c h a la n ib , v o d o ro d va k is lo ro d g a z h o lid a a jra lib c h iq a d i. B u m o d d a la r n in g o ‘zi esa e r itm a d a s a q la n ib q o la d i, u la r e r itm a n in g e le k tr o 'tk a z u v c h a n lig in i o s h irib e le k tro liz ja ra y o n in i te z la s h tira d i va e r itm a n in g k o n s e n tra ts iy a s i o rtis h i k u z a tila d i. R u x s u lfa t e r itm a s in in g e le k tro liz i te n g la m a si: K atod (-) Z n 2 ++ 2 H 2 0 + 4 e -> H 2 + Z n ° + 2 0 H - A nod (+ ) 2 H 2 0 - 4 e -> 0 2 + 4 H +
Z n S 0 4 + 2H 2 0 = H
2 + Z n + 0 2 + H
2 S 0
4 M is ( I I ) s u lfa t e ritm a s in in g ele k tro liz i: K a to d ( - ) C u 2 ++ 2 e C u° A n o d ( + ) 2 H 2 0 —4e -> 0 2 + 4 H +
2 C u S 0 4 + 2 H 2 0 = 2 C u + 0 2 + 2 H
2 S 0
4 E le k tro liz n in g m iq d o riy q o n u n la ri. E le k tro liz n in g m iq d o riy q o n u n la ri M .F a r a d e y f o r m u la la rid a o ‘z ifo d a s in i to p g a n .
F a ra d e y n in g I q o n u n i. E le k tro liz n a tija s id a e le k tr o d d a a jra lib c h iq q a n m o d d a l a r m a ss a si e le k tro lit e ritm a s i o rq a li o ‘tg a n e le k tr to k in in g m iq d o rig a t o ‘g ‘ri p ro p o rsio n a ld ir:
bunda: m — elektrolizda ajralib chiqqan m oddaning massasi; Q — tokning m iqdori; k — proporsionallik koeffitsiyenti b o ‘lib, m o dd aning kim yoviy ekvivalenti deyiladi. F a r a d e y n in g I I q o n u n i. A g a r tu rli e le k tr o lit e r i t m a l a r i d a n b ir xil m iq d o r d a e le k tr to k i o 'tk a z ils a , e le k tr o d la rd a a jra lib c h i q a - d ig an m o d d a la rn in g m iq d o ri u la rn in g kim y o v iy ekv iv alen tig a t o ‘g ‘ri p ro p o r s io n a l b o ‘la d i: tn—1 ■ E - t / F bunda:
a m p e rla rd a o ‘lchangan tok kuchi; E — elektrolizda ajralgan m od dan in g kim yoviy ekvivalenti: E = A /v . bunda: A — elem en tn in g a to m massasi; V — unin g valentligi. K im y o v iy ekv iv alent e le m e n t a to m m assasini v alen tlik k a b o 'lg a n n isb a ti o rq a li to p ila d i. F — fa ra d e y s o n i b o 'lib , u n in g s o n q iy m a ti 9 6 500 KJ g a te n g . H a r q a n d a y m o d d a n i n g b ir e k v iv a le n t m iq d o rin i o lis h u c h u n e r itm a v a s u y u q la n m a d a n b i r xil m iq d o r d a e le k tr m iq d o r in i, y a ’ni 9 6 5 0 0 KI e le k tr m iq d o r in i o 'tk a z is h k erak . E le k tro liz n in g a m a liy a h a m iy a ti. E le k tro liz ja r a y o n i N a , K , C a , B a , M g , A l k a b i a n c h a g i n a a k tiv m e t a l l a r n i o l i s h n i n g u s u lla r id a n b iri h is o b la n a d i. M e ta llm a s la r n in g e n g fa o li b o 'l g a n f to r fa q a t fto r id la r n in g s u y u q la n m a la r in i e le k tro liz q ilib o lin a d i. E le k tr o liz m e t a l l a r n i n g y u z a la r in i m e t a l l a r q a t l a m i b i l a n q o p la s h d a h a m k e n g q o 'lla n ila d i. B u n d a m e ta lla rn in g y u z a sig a N i, C r, A g, C u q o p la n a d i. M e ta lla r y u z a s in i k o 'r in is h i c h iro y li b o 'lg a n va h im o y a m e ta ll q a tla m la ri b ila n q o p la s h g a lv a n o s te g iy a d ey ilad i. M e ta lla r y u z a sin i s h u ta r iq a x r o m la s h , q a la y la s h , n ik e lla s h va m is la s h m u m k in . T ipografik, fo to n u sx alar olish m aq sad id a qavariq y u za la rd an q o p - lam alar olish v a u larn i keyinchalik ko'paytirish galvanoplastika deyiladi. M e ta lla r va u la r q o tis h m a la r in in g ta s h q i m u h it t a ’s irid a o 'z - o 'z id a n y e m irilish i k o rro z iy a d e b a ta la d i. K o rro z iy a n i ikki q ism g a b o 'lis h m u m k in : k im y o v iy v a e le k tro k im y o v iy k o rro z iy a . K im y o v iy k o rro z iy a m e ta lla r v a u la r q o tis h m a la r in in g sirtq i q a v a ti h a v o d a g i tu rli g a z la r ( k is lo r o d , v o d o r o d s u lfid , s u lfit a n g id rid , a z o t o k sid la ri va b o s h q a la r) t a ’s irid a y e m irilis h i tu s h u - n ilad i. B u ja ra y o n d a m e ta lla rn in g ag ressiv m u h it t a ’sirid a o k sid lari, su lfid la ri v a b o s h q a b irik m a la ri h o sil b o 'lis h i k u z a tila d i. K o rro z iy a tu fay li k u m u s h o 'z in in g y a ltiro q lig in i y o 'q o ta d i, t e m i r z a n g la y d i, ru x , q a la y , z a n g la m a y d ig a n p o 'l a t x ir a la n ib q o la d i. L ek in m e ta lla rn in g ak tiv lik q a to r id a e n g o x irid a jo y la s h g a n o ltin v a p la tin a a tm o sfe ra t a ’s irid a n k o rro z iy a g a u c h ra m a y d i. N a m lik v a h a v o k islo ro d i t a ’sirid a e le k tro k im y o v iy k o rro z iy a si y u z a g a k e la d i. B a ’zi m e ta lla r o 'z s irtid a o k s id p a r d a s i h o sil q ilish x o s s a s ig a e g a , s h u n in g u c h u n a lu m in iy , ru x , x r o m , b e r illiy , n ik e l, m a g n iy k a b i m e ta lla r k o rro z iy a g a c h id a m lid ir. T e m ir v a u n in g q o tish m a la ri korro ziy ag a c h id a m siz h iso b lan ad i. K o rro z iy a ja ra y o n id a o k sid lo v c h i k islo ro d b o 'lg a n i u c h u n q u y id ag i ja r a y o n s o d ir b o 'la d i: 2 F e + 0 ,+ 2 H 2 0 = 2 F e ( 0 H ) 2l T e m ir ( I I ) g id ro k s id h a v o k islo ro d i va n a m lik t a ’s irid a y a n a o k sid la n ib F e ( O H ) 3 g a a y la n a d i: 4 F e ( 0 H ) 2 + 2 H 2 0 + 0 = 4 F e ( 0 H ) 3 A g a r b u ja r a y o n ag ressiv m u h i t ( C 0 2, S 0 2, N 0 2) is h tir o k id a a m a lg a o sh sa korro ziy a y a n a d a tezlash ad i. A g a r ik k ita m e ta ll b ir-b irig a u la n g a n h o la td a k o rro z iy a g a u c h - ra tils a , b u m e ta lla rn in g en g fa o li b irin c h i n a v b a td a k o rro z iy a g a u c h r a s h i a n iq la n g a n : Z n + 2 H C l= Z n C l 2 + H 2 R u x n in g k is lo ta d a e rish i k u z a tila d i. S h u ja r a y o n ru x m e ta li b ila n tu ta s h tirilg a n m is ish tiro k id a a m a lg a o sh irilsa , rux m e ta lin in g k o rr o z iy a la n is h i y a n a d a k u c h a y a d i. B u y e r d a e le k tro k im y o v iy k o rro z iy a la n is h y u z a g a k elib , bir m e ta ll m u s b a t, ik k in c h is i m a n fiy z a ry a d la n ib q o la d i. K o rro z iy a g a q a rs h i k u ra s h . M e ta lla r s irtin i h im o y a q a tla m la ri b ila n o ‘ra la d i. M e ta lla r sirti lak, b o ‘y o q , e m a l b ila n q o p la n a d i. M e ta lla r n in g s irtig a h a v o va b o s h q a ag ressiv m u h itn in g t a ’siri k a m a y ib , k o rro z iy a s e k in la s h a d i. M e ta lla r n in g y u z a si b o s h q a m e ta lla r b ila n ( N i, C r, Z n , C d , S n , C u , A g, A u va b o s h q a la r) q o p la n a d i. M e ta lla r n in g y u p q a p a r d a s i ic h k a r id a g i m e ta lln i k ey in g i o k s id la n is h d a n sa q la y d i. M e ta lla r d a n y a s a la d ig a n m a s h in a va m e x a n iz m la r m e ta lln in g o 'z id a n e m a s, b alk i k o rro z iy a g a c h id a m li q o tis h m a la rd a n y asa la d i. B u n d a y q o tis h m a la r j u d a k o ‘p. R u x la n g a n , q a la y la n g a n , x ro m - la n g a n q o t i s h m a l a r k o r r o z iy a g a c h i d a m l i v a x o s s a la r i t o z a m e ta lla r d a n u s tu n tu ra d i. M e t a l la r n i k o r r o z i y a d a n s a q la s h u c h u n e le k tr o k im y o v iy h im o y a u s u lla rid a n fo y d a la n ila d i. M e ta ll b u y u m la rg a faolligi y u q o ri b o 'lg a n b o s h q a m e ta lld a n tu tq ic h (з а к л ё п к а ) u la b q o 'y ila d i. B u n d a a g a r faol m e ta ll y e m irilib tu g a m a g u n c h a a so siy m e ta ll k o rro z iy a g a u c h r a m a y d i. D e n g iz d a g i k e m a la r, y e r o sti q u v u rla ri, gaz o 'ta d ig a n q u v u rla r k o rro z iy a s in i s e k in la s h tiris h u c h u n p r o te k to r h im o y a ishlatiladi. B u n d a y s h a ro itd a k o 'p in c h a p o 'la t q u v u rlarn i h im o y alash u c h u n a k tiv m e ta ll (m a s a la n , rux ) is h la tila d i. P r o te k to r s ifa tid a m a g n iy , ru x , a l u m i n iy q o t is h m a la r i h a m q o 'l l a n i l s a , y a x sh i n a tija la r o lin g a n . P r o te k to r y e m irilib b o 'ls a , u n g a y an g isi u la b q o 'y ila d i. K e m a la rn i k o rr o z iy a la n is h d a n s a q la s h u c h u n u la r m is b ila n q o p la n a d i. M isli q o p la m a g a p r o te k to r ( Z n , F e , M g ) u la b q o y ilsa k e m a k o rp u s in in g k o rro z iy a la n is h i s e k in la s h a d i. M e ta lla r s a q la n a d ig a n m u h itg a k o rr o z iy a n i s e k in la s h tiru v c h i m o d d a la r — in g ib ito r la r q o 's h ib q o 'y ila d i. I n g ib ito rla r o rg a n ik m o d d a la r , n itr it, x r o m a t, s ilik a t, fo s fa t k is lo ta tu z la r in in g s a m a - ra d o rlig i y u q o rilig i m a ’lu m . 8 - b o b g a o id sav o l v a m a s a la la r 1. Quyidagi birikmalarda oltingugurtning oksidlanish darajasini aniqlang: S 0 2, H 2S, N a 2S 0 3, C S 2, H 2S 0 4, As2S v 2. Quyidagi birikm alarda xrom va azotning oksidlanish darajalarini hisoblang: K ,C r 0 4, Cr^Oj, F e ( C r 0 2 )J2, K 2 C r
2 0 7, C r ,( S 0 4)3, N a 3 [C r(O H )J ; N H 3, n 2 h 4, n h 2 o h , n 2 o , n o , h n o 2, n o 2, h n o 3. Download 5.87 Mb. Do'stlaringiz bilan baham: |
ma'muriyatiga murojaat qiling