Anorganik kimyo


 .4 .  O k sid lovch i  va  qaytaruvchining  ekvivalenti


Download 5.87 Mb.
Pdf ko'rish
bet16/61
Sana26.09.2017
Hajmi5.87 Mb.
#16581
1   ...   12   13   14   15   16   17   18   19   ...   61

8 .4 .  O k sid lovch i  va  qaytaruvchining  ekvivalenti

O k s id lo v c h i  v a  q a y ta r u v c h ila r   d o im   e k v iv a le n t  m iq d o r d a  

reaksiyaga  k irish a d i.

O k s id lo v c h i  y o k i  q a y ta r u v c h in in g   e k v iv a le n ti  d e b   u la r n in g

1  

m o l  e le k tro n la rig a   m o s  k e la d ig a n   m iq d o rg a  a y tila d i.



O k s id lo v c h in in g   e k v iv a le n tin i  to p is h   u c h u n   u n in g   m o le k u la r 

m assasin i  sh u   re ak siy ad a o k sid lo v ch i q abul  q ilg an  e le k tro n la r so n ig a 

b o 'lish  kerak.

Q a y ta ru v c h in in g   e k v iv a le n tin i to p is h   u c h u n  u n i n g   m o le k u la r  

m a s s a s in i  s h u   re a k s iy a d a   q a y ta ru v c h i  b e rg a n   e le k tr o n la r   s o n ig a  

b o 'lis h   k erak .



Misol. 

F e


2

++ C r


2

0

7 2



 + H +->  F e

3

++ C r3++



Fe

2

"—e —>Fe3+ 



6

C r20 72+ 1 4 H ++ 6 e->  2Сг

3

++ 7 Н ,0  



1

6F e


2

++ C r


2

0 72- +  14H"  -> 

6

F e3+ +   2C r3+ +   7 H 20  



M o le k u ly a r h o ld a  y o z ilsa : 

6 F e S 0

4

+ K ,C r


2

0

7



+ 7 H

2

S 0



4

= 3 F e


2

(S 0


4

)

3



+ C r

2

(S 0



4

)

3



+ K

2

S 0



4

+ 7 H 20  

O k sid lo v c h in in g   ekv iv alen ti:  Е к

2

сг



2

о7—  M / 6 = 2 9 6 / 6 = 4 9   g/M ol 

Q a y ta ru v c h in in g   ek v iv a le n ti:  E FeS

0 4


= M / l  =  152  g / m o l. 

U m u m iy   h o ld a   E =   M / n   M -o k s id lo v c h in in g   y o k i  q a y ta r u v ­

c h i n i n g   m o l e k u l a r   m a s s a s i;  n - o k s i d lo v c h i   y o k i  q a y t a r u v c h i  

m o le k u la s id a g i  a t o m   y o k i  io n la rn in g   q a b u l  q ilg a n   y o k i  b e rg a n  

e le k tr o n la r   so n i.

8.5.  Oksidlanish-qaytarilish  reaksiyalari  potensiallari

R e a k siy a   u c h u n   o lin g a n   o k sid lo v c h i  v a  q a y ta r u v c h i  o ra s id a  

re a k siy a   k e tish i  y o k i  k e tm a s lig in i  b ilish   u c h u n   u la r n in g   n o rm a l 

o k sid la n ish -q a y ta rilish  p o te n s ia lla rin i bilish k erak .  U la r n in g  qiym ati 

2 0

-ja d v a ld a  k eltirilgan.



20-jadval

298  К  da standart oksidlanish-qaytarilish  (elektrod)  potensiallari

E lek tro d d ag i yarim  

reak siy a

oks/rcd,


V

E lek tro d d ag i y arim   re a k s iy a

^  oks/rcd.

V

L i++ e -» L i°  



K ++ e —>K° 

B a2++ 2 e -> B a °  

C a 2++ 2 e -> C a ° 

N a ++ e - > N a °

-3,05

-2,92


-2,90

-2,76


-2,71

F ,  2 e-> 2 F ~

H 20 , + 2 H ++ 2 e - > 2 H 20  

P b 0 2+ 4 H ++ S 0 42  + 2 e   ->

->  P b S 0 4+ 2 H 20

M n O - + 4 H ++ 3 e - > M n 0 , + 2 H , 0



7



+ 2 ,87 

+ 1,78


+ 1,69 

+  1,68


E le k tro d d a g i yarim  

reaksiya


olLS/red,

V

E lek tro d d ag i y arim   reak siy a



V

L a 3++ 3 e -» L a °

-2,37

M n 0 4~ + 8 H ++ 3 e - » M n 0 2+ 2 H 20



+ 1,51

M g 2++ 2 e-> M g °

-2,37

P b 0 2+ 4 H ++ 2 e - > P b 2++ 2 H 20



+  1,46

H 2+2 e - > 2 H -

-2,23

G e 4++ e - > G e 3+



+ 1 ,4 4

A l3++ 3e-> A l°

-1,71

C l2+2 e -> 2 C l-



+  1,36

M n 2++ 2 e -» M n °

-1,03

C r20 72- + 1 4 H +-> 2 C r3++ 7 H 20



+  1,33

Z n 2++ 2 e - > Z n °

-1,71

0 2+ 4 H ++ 4 e - > 2 H 20



+  1,23

F e 2++ 2 e - » F e °

-0,76

B r2( s ) + 2 e - » 2 B r _



+  1,21

C r 3++ e - » C r 2+

-0,41

[A uC I4- ]+ 3 e —>A u+4C l~



+  1,09

C o 2++ 2 e —»Co°

-0,41

N 0 3- + 4 H ++ 3 e ^ . N 0 + 2 H 2O



+ 0 ,9 9

P b S 0 4+ 2 e ->

-0,40

2 H g 2++ 2 e -> H g ° 2



+ 0 ,9 6

->   P b + S 0 42'

-0,35

Ag*  + e-» A g °



+ 0,91

N i 2++ 2 e - > N i°

-0,23

H g22++ 2 e —»2Hg°



+ 0 ,8 0

S n 2++ 2 e -» S n °

-0,14

F e 3++ 3 e - » F e 2+



+ 0 ,8 0

P b 2++ 2 e-> P b °

-0,13

0 2+ 2 H ++ 2 e —>H20 2



+ 0 ,7 7

2 H ++ 2 e   H 2°

0,00

M n 0 4_ + 2 H 20 + 3 e - » M n 0 , +



+ 0 ,6 8

S 0 42- + 4 H 4+ 2 e ->

+ 0 ,2 0

+ 4 0 H -

->  

h

2



s o

3+

h



2

o

M n 0 4_ + e _ —> M n 0 42-



+ 0 ,5 9

H g 2C l,+ 2 e _ ->

+ 0 ,2 7

0 2+ 2 H 20 + 4 e - > 4 0 H -

+ 0 ,3 4

->  2 H g + 2 C l~

+ 0 ,4 0

C u 2++ 2 e _ -> C u°

+ 0 ,3 4

l2+2 e-> 21-

+ 0 ,5 6

N o rm a l elektrod potensiali q a n c h a  k ichik b o ‘lsa  , m etall s h u n c h a  

a k tiv   b o 'lib ,  o s o n lik   b ila n   o k s id la n a d i,  tu z la r id a n   q iy in lik   b ila n  

q a y ta rila d i.  H a r  b ir m e ta ll  n o rm a l  e le k tro d   p o te n s ia li  o 'z in i k i d a n  

yu q o ri  b o ‘lgan b a rc h a  m e ta lla rn i u la rn in g  tu z la rid a n  siqib c h iq a ra d i. 

G a lv a n ik   e le m e n tla r d a   h a m   o k s id la n is h -q a y ta r ilis h   ja r a y o n la r i 

k e tg a n lig i  s a b a b li  u la r n in g   e le k tr   y u r itu v c h i  k u c h in i  n o r m a l  

e le k tro d   p o te n s ia lla rin in g   f a rq id a n   to p is h   m u m k in .



Misol. 

Z n - 2 e = Z n 2+  C u

2

++ 2 e = C u



E  

2+= — 0  763  v   E  

2+=   +   0  337  v

Z n /Z n  

u , / u j  

v ,  c , Cu/Cu 

u , j j /


E Cu/Cu2+-   E z„/zn2+  =   0 .3 3 7   -   ( - 0 ,7 6 3 )  =   1.1  v

A g a r  2 F e C l

3

+ S n C l



2

 =   2 F e C l2+   S n C l

4

  re a k s iy a si  o lin s a



E Fe2V

+ = + 0 ’7 7 v  

e s

;

v



+ =   +   0 ’ 1 5

v

B u  q iy m a tla rg a   k o ‘ra   S n



4

+/ S n 2+  ju f ti  q a y ta r u v c h i,  F e

2

+/ F e 3+ 



ju fti esa  o k sid lo v c h i  b o ‘la o la d i.  O k s id lo v c h in in g   s ta n d a r t e le k tro d  

p o te n s ia li  q a y ta r u v c h in ik id a n   k a tt a   s h u n in g   u c h u n   b u   re a k siy a  

c h a p d a n  o ‘ngga b o ra  oladi.

A g a r  2 N a C l + F e

2

( S 0


4

)

3



= 2 F e S 0

4

+ C l



2

+ N a


2

S 0


4

R e a k s iy a n in g   io n   te n g la m a s i:

2 C 1 - + F e

3

+= C 1 ,+ F e 2+



2C1_ /C 1

2

  ju f t i   u c h u n   E =   + 1 ,3 6   v;  F e



3

+/ F e 2+  j u f t i   u c h u n  

E =   + 0 ,7 7   v.

O k s id lo v c h in in g   s ta n d a r t  e le k tr o d   p o te n s ia li  q a y ta r u v c h i­

n ik id a n   k ic h ik  s h u n in g  u c h u n   b u   re ak siy a t o ‘g ‘ri y o n a lis h   b o 'y ic h a  

b o r m a y d i.  2C1_ /C 1

2

  ju fti  o k s id lo v c h i,  F e



3

+/ F e 2+  ju f ti  e s a   q a y ta ­

ru v c h i  b o ‘la  o la d i.  D e m a k ,  re a k s iy a   b u   y e r d a   te s k a r i  ta ra fg a  

b o ra d i.E le k tro n la r e le k tro d  p o te n s iy a li k ic h ik  m e ta lld a n   p o te n s ia li 

k a tta   m e ta llg a  o ‘ta d i.  B ir q a n c h a   e le k tro d la rn in g  298  К  d a  s ta n d a rt 

o k s id la n is h -q a y ta r ilis h (e le k tr o d )  p o te n s ia lla ri q iy m a ti 

2 0

-ja d v a ld a  



b e rilg a n .

Oksidlanish-qaytarilish reaksiyalarining ahamiyati. 

T irik  o rg a ­

n iz m d a g i b a r c h a  re ak siy alar o k s id la n is h -q a y ta rilis h  re a k s iy a la rid a n  

ib o ra td ir.  N a fa s  o lish ,  o v q at h a z m  q ilish ,  tu rli b io k im y o v iy  sin te z la r 

a so sid a   o k s id la n is h -q a y ta r ilis h   re a k s iy a la ri  y o ta d i.  O rg a n iz m d a  

m ik r o e le m e n tla r   y e tis h m a s lig i  a n a   s h u   o k s id la n is h - q a y ta r ilis h  

re a k s iy a la rin in g   y o 'n a lis h id a   o 'z g a r i s h l a r  r o ‘y  b e ris h i  b ila n   b o g '­

la n g a n .

O k sid lan ish -q ay ta rilish  reaksiy alari k lin ik  a n a liz d a  ish latila d ig a n  

q o n d a g i  k a lsiy n i  a n iq la s h , s iy d ik  k is lo ta s i,  k a ta la z a  v a  p e ro k s id a z a  

fe r m e n tla r i,  x lo r,  x lo rli  o h a k ,  ic h i m lik   s u v la rd a g i  q o ld iq   x lo rn i 

a n iq la sh  v a  o k sid im e triy a  u s u lla rid a   q o 'lla n ila d i.



Elektroliz jarayoni. 

E lektr toki ta ’sirida su y u q lan m a yoki e ritm a d a  

ketad ig an   oksidlanish  qaytarilish  reaksiyalari  elektroliz  deb  a ta la d i. 

E lek tro liz ja ra y o n i  s y u q la n m a  yoki  e r itm a d a  a m a lg a  o sh ad i. 



Suyuqlanmalar elektrolizi. 

E le k tro liz  ja r a y o n in i  b e lg ila y d ig a n  

k o 'r s a tk ic h la r d a n   b iri  e le k tro d la rd ir.  A g a r  tu z la r n in g   s u y u q la n - 

m a s ig a   b iro r  in e rt  m o d d a ,  m a s a la n ,  g ra fit,  k o ‘m ir   yo ki  p la tin a  

e le k tr o d   t u s h ir ilg a n   b o 'l s a ,  s h u   s u y u q la n m a d a   o k s id la n is h  

q a y ta rilis h   reak siy asi  s o d ir   b o la d i.

S u y u q la n m a d a   h a m   N a +  va  C l-   io n la ri  h o s il  b o 'lg a n i  u c h u n  

k a to d d a  k a tio n la r  q a y ta rils a ,  a n o d d a   a n i o n la r  o k s id la n a d i:

N aC l 

N a + +   C l-  



katod  (-)  N a ++ e-> N a° 

2  qaytarilish 

A nod  (+ )  2C 1“ —2e-»C I2°  1  oksidlanish 

E le k tro liz n in g   u m u m iy   te n g la m a s i:  2 N a C l  =   2 N a ° +   C l2°. 

A g a r e lek tro liz ja ra y o n id a  is h q o rla r s u y u q la n m a s i is h tiro k  etsa: 

K O H < - > K ++ O H -   K atod  (-)  K +  +   e 

K° 

4

A nod  (+ )  4 0 H - —4 e -> 0 2+ 2 H 20   1 



E le k tro liz n in g  u m u m iy  te n g la m a si:  4  K O H =  4 K ° + 0

2

° + 2 H



2

0 .  


S u y u q la n m a la r elektrolizi  n a tija sid a  ju d a  faol b o 'lg a n  m e ta lla rn i 

v a  m e ta llm a s la rn i  o lis h   m u m k in   b o 'la d i.  S u y u q la n m a la r  e le k - 

tro liz id a   is h q o riy   v a  is h q o riy   y e r  m e ta lla ri,  a lu m in iy ,  fto r,  x lo r 

o lin a d i.  B u   m o d d a la r n in g   b irik m a la ri  fa q a t y u q o ri  h a r o r a td a g in a  

ele k tro liz g a  u c h ra y d i:

2 N aF = 2 N a°+ F 2° 

2K I=2K °+1

2

 



2 N aB r= 2N a°+ B r

2  


2 N aH = 2 N a°+ H

2

 



N a

2

S =2N a°+S° 



2Al20 3= 4A l°+ 3 02 

4 N a 0 H = 4 N a ° + 0

2

°+ 2H 20   2 C a (0 H )



2

= 2 C a ° + 0

2

+ 2 H 20  



Eritmalar elektrolizi. 

T u z la rn in g ,  k islo ta  va a so sla rn in g  suvdagi 

e r itm a la r i  e le k tro liz id a   su v   m o le k u la la ri  h a m   is h tiro k   e tg a n lig i 

u c h u n   b u  ja r a y o n   a n c h a   m u ra k k a b ro q   b o 'la d i.  A g a r  e le k tro liz d a  

in e rt  e le k tr o d la r  ( k o 'm ir ,  g ra fit  va  p la tin a )   ish la tils a   k a to d d a  

b o ra d ig a n  ja r a y o n la r  u c h u n   q u y id a g i  q o id a la r g a  a m a l  q ilin a d i.

A g a r  e r itm a d a   m e ta lla rn in g   k u c h la n is h la r   q a to rid a   litiy d a n  

a lu m in iy g a c h a   b o 'lg a n   m e ta lla r n in g   k a tio n la r i  tu r g a n   b o 'l s a , 

k a to d d a   m e ta ll io n la ri  o 'r n ig a  su v d ag i v o d o ro d  io n la ri q a y ta rila d i:


K a to d   ( - )   2 Н 20   ->   H

2

+ 2 0 H _  y o z ilis h i  m u m k in .



A g a r  e r itm a d a   m e ta lla rn in g   k u c h la n is h la r   q a to r id a   a lu m in iy  

v a v o d o ro d   o ra s id a  jo y la s h g a n   m e ta lla r n in g   k a tio n la r i  b o r  b o ‘lsa, 

u   h o ld a  b ir p a y tn in g  o ‘z id a   h a m  m e ta ll h a m  v o d o ro d  k a tio n la rin in g  

q a y ta rilis h i  k u z a tila d i:

K a to d   ( - )   Z n

2

++ 2 H



2

0 + 4 e  

Z n ° +   H

2

°+2 0 H -  



A g a r e ritm a d a  m e ta lla rn in g  k u c h la n is h la r q a to rid a  v o d o ro d d a n  

k e y in   tu r g a n   m e ta lla r   k a tio n la r i  ( C u ,  A g ,  H g ,  A u ,  P t)  b o ‘lsa, 

e r itm a d a   fa q a t s h u   m e ta ll k a tio n la r in in g  o ‘zi  q a y ta rila d i.

E r itm a la r   e le k tro liz i  a n o d n in g   q a n d a y   m o d d a d a n   ta y y o r la n -  

g a n lig ig a  b o g 'liq .  A g a r a n o d   in e rt h is o b la n s a ,  u   e rim a y d i.  B u n d a y  

e le k tro d  s ifa tid a  k o 'm i r ,  g ra fit,  p la tin a  o lin is h i  m u m k in .  A n o d d a g i 

ja r a y o n la r  a n io n la ri  k is lo ro d siz  k is lo ta la rd a n   ib o ra t b o 'lg a n   a n io n -  

la r   u c h u n   s h u   io n la r n in g   o k s id la n is h i  h is o b ig a   a m a lg a   o s h a d i. 

B u n d a y   io n la r   q a to r ig a   C l- ,  B r - ,  I - ,  S 2'  (f to r   a n io n id a n   t a s h ­

q a ri)  io n la ri  k ira d i:

A n o d   ( + )  

2 1 -  — 2e  ->   I

2

 

2C1~  C l



2  

2 B r~   — 2 e - » B r

2

 

S



2

  ->   S°

A g a r e r itm a d a g i  a n io n la r  k islo ro d li  k is lo ta la rd a n   ib o ra t b o 'ls a  

( S O


, 2

  ,  N O


3

- ,   C 1 0 4- ,   M n 0 42-,  C O

3

2-,  C r


2

0 72-,  C r 0

4 2

  v a  


b o sh q a la r)  b u  h o ld a  su v d ag i g id ro k s id   io n la ri y oki  suv m o le k u la la ri 

o k sid la n a d i:

A n o d   ( - )   2 H

2

0 — 4 e  4 e  ->   0



2

+ 4 H "


E r itm a d a   f to r   a n io n la r i  b o r  b o 'l g a n d a   h a m ,  u la rn in g   o 'r n ig a  

suv  m o le k u la la rin in g   o k s id la n is h i  k u z a tila d i  va  s h u n in g   u c h u n  

h a m   su v d ag i  e r itm a la r d a n   e r k in   f to r n i  a jra tib   o lib   b o 'lm a y d i.

E le k tro liz   ja r a y o n id a   e r iy d ig a n   e le k tr o d   is h la tilg a n   b o 'l s a , 

b u n d a y   e le k tr o d la r  q a to rig a   m is ,  k u m u s h ,  ru x ,  k a d m iy ,  n ik e l, 

x ro m   o lin g a n id a   ,  a n a   s h u   a n o d   s ifa tid a   o lin g a n   m e ta lla rn in g  

o k s id la n is h i,  y a ’ni  a n o d   m e ta lin in g   e rish i  k u z a tila d i:

A n o d   ( + )   Z n ° — 2e 

Z n 2+

E ritm a la rd a  e le k tro liz  ja ra y o n ig a   m is o lla r к о 'rarn iz.  M a s a la n , 



o sh   tu z in in g   su v d a g i  e r itm a s in i  o la y lik .  O sh   tu z in in g   e ritm a s i 

e le k tro liz   q ilin s a   k a to d d a   v o d o r o d   g a z i,  a n o d d a   x lo r  g a z i  a jra lib  

c h iq a d i,  e r itm a d a   esa  n a triy  g id ro k sid  q o lad i.


NaCl<-»Na++ C l-  

K atod  (-)  2H

2

0 + 2 e - > H



2

u+ 2 0 H -  

qaytarilish 

H

2



0<->H++ 0 H _  A nod  (+ )  2C1~ —2e->C l2° 

oksidlanish

E le k tro liz n in g   u m u m iy   te n g la m a s i:

2 N a C l+ 2 H ,0 = H

2

+ C l


2

+ 2 N a 0 H  

A g a r  F e C l

2

  n in g   su v d a g i  e ritm a s i  e le k tro liz i  o lin sa : 



F eC l

2

<->Fe

2

++ 2 C l_ 



K atod  (-) F e

2

++ 2e-»F e° 



qaytarilish

H

2



0<->H++ 0 H -  

2H

2



0 —4 e -> 0

2

+ 4 H + 



qaytarilish

A nod  (+ )  2C1- —2e->C l2° 

oksidlanish 

2FeC l


2

+ 2 H


2

0 = F e ° + H

2

°+2Cl


2

° + F e ( 0 H

) 2 

A g a r e le k tro liz   m is ( I I )   x lo rid n in g   su v d ag i  e r itm a s id a   a m a lg a  



o sh irilsa ,  e r itm a  e le k tro liz i  x u d d i  s u y u q la n m a g a  o 'x s h a b  k e ta d i va 

h a m   C u  v a h a m   C l

2

 ajra lad i:



CuC1

2

<->Cu

2

++2C1-   K atod  (-)  C u



2

++ 2 e  -»  Cu°  qaytarilish 

H

2

0-t->H++ 0 H ~  



A nod  (+ )  2C1- —2e->C l2° 

oksidlanish 

C uC l

2

 =  Cu° +   CL



,0 

N a


2

S 0 4,  K N 0 3,  C a ( N 0 3) 2,  H

2

S 0 4,  K O H ,  N a O H   k a b i 



m o d d a l a r n in g   s u v d a g i  e r itm a la r i  e le k tr o liz   q ilin s a   f a q a t  su v  

p a r c h a la n ib ,  v o d o ro d   va  k is lo ro d   g a z   h o lid a   a jra lib   c h iq a d i.  B u 

m o d d a la r n in g   o ‘zi  esa   e r itm a d a   s a q la n ib   q o la d i,  u la r   e r itm a n in g  

e le k tr o 'tk a z u v c h a n lig in i  o s h irib   e le k tro liz  ja ra y o n in i  te z la s h tira d i 

va  e r itm a n in g   k o n s e n tra ts iy a s i  o rtis h i  k u z a tila d i.

R u x  s u lfa t  e r itm a s in in g   e le k tro liz i  te n g la m a si:

K atod  (-)  Z n

2

++ 2 H



2

0 + 4 e  -> H

2

+ Z n ° + 2 0 H - 



A nod  (+ )  2 H

2

0 - 4 e   ->  0



2

+ 4 H +


Z n S 0

4

  +  2H



2

0 =   H


2

+ Z n + 0

2

+ H


2

S 0


M is ( I I )   s u lfa t  e ritm a s in in g   ele k tro liz i:

K a to d   ( - )   C u

2

++ 2 e  



C u°

A n o d   ( + )   2 H

2

0 —4e  ->  0



2

+ 4 H + 


2 C u S 0

4

+ 2 H



2

0 = 2 C u + 0

2

+ 2 H


2

S 0


4  

E le k tro liz n in g   m iq d o riy   q o n u n la ri.  E le k tro liz n in g   m iq d o riy  

q o n u n la ri  M .F a r a d e y  f o r m u la la rid a   o ‘z  ifo d a s in i  to p g a n .


F a ra d e y n in g   I   q o n u n i.  E le k tro liz   n a tija s id a   e le k tr o d d a   a jra lib  

c h iq q a n   m o d d a l a r   m a ss a si  e le k tro lit  e ritm a s i  o rq a li  o ‘tg a n   e le k tr  

to k in in g  m iq d o rig a  t o ‘g ‘ri  p ro p o rsio n a ld ir:

m=k ■

  Q

bunda:  m — elektrolizda ajralib chiqqan m oddaning massasi;  Q — tokning 

m iqdori;  k —  proporsionallik koeffitsiyenti b o ‘lib,  m o dd aning kim yoviy 

ekvivalenti deyiladi.

F a r a d e y n in g   I I   q o n u n i.  A g a r  tu rli  e le k tr o lit  e r i t m a l a r i d a n  

b ir xil  m iq d o r d a  e le k tr  to k i  o 'tk a z ils a ,  e le k tr o d la rd a   a jra lib   c h i q a -  

d ig an   m o d d a la rn in g   m iq d o ri u la rn in g  kim y o v iy  ekv iv alen tig a t o ‘g ‘ri 

p ro p o r s io n a l b o ‘la d i:



tn—1 ■

  E - t / F

bunda: 



  elektrolizda  ajralgan  m odda  m iqdori,  g; 

I —

 

a m p e rla rd a  

o ‘lchangan  tok  kuchi;  E  —  elektrolizda  ajralgan  m od dan in g  kim yoviy 

ekvivalenti:



E = A /v .

bunda:  A  —  elem en tn in g  a to m  massasi;  V — unin g valentligi.

K im y o v iy  ekv iv alent e le m e n t a to m  m assasini v alen tlik k a b o 'lg a n  

n isb a ti  o rq a li to p ila d i.



 —  fa ra d e y   s o n i  b o 'lib ,  u n in g  s o n   q iy m a ti  9 6 500   KJ  g a   te n g .

H a r   q a n d a y   m o d d a n i n g   b ir e k v iv a le n t  m iq d o rin i  o lis h   u c h u n  

e r itm a  v a  s u y u q la n m a d a n  b i r  xil  m iq d o r d a   e le k tr  m iq d o r in i,  y a ’ni 

9 6 5 0 0   KI  e le k tr  m iq d o r in i  o 'tk a z is h   k erak .

E le k tro liz n in g   a m a liy   a h a m iy a ti.  E le k tro liz   ja r a y o n i  N a ,   K , 

C a ,  B a ,  M g ,  A l  k a b i  a n c h a g i n a   a k tiv   m e t a l l a r n i   o l i s h n i n g  

u s u lla r id a n   b iri  h is o b la n a d i.  M e ta llm a s la r n in g   e n g   fa o li  b o 'l g a n  

f to r  fa q a t  fto r id la r n in g   s u y u q la n m a la r in i  e le k tro liz   q ilib   o lin a d i.

E le k tr o liz   m e t a l l a r n i n g   y u z a la r in i  m e t a l l a r   q a t l a m i   b i l a n  

q o p la s h d a  h a m   k e n g  q o 'lla n ila d i.  B u n d a   m e ta lla rn in g  y u z a sig a  N i, 

C r,  A g,  C u   q o p la n a d i.

M e ta lla r  y u z a s in i  k o 'r in is h i  c h iro y li b o 'lg a n  va h im o y a   m e ta ll 

q a tla m la ri  b ila n   q o p la s h  g a lv a n o s te g iy a  d ey ilad i.  M e ta lla r y u z a sin i 

s h u   ta r iq a   x r o m la s h ,  q a la y la s h ,  n ik e lla s h   va  m is la s h   m u m k in .

T ipografik,  fo to n u sx alar olish m aq sad id a qavariq y u za la rd an  q o p - 

lam alar olish v a u larn i keyinchalik ko'paytirish  galvanoplastika deyiladi.



M e ta lla r  va u la r  q o tis h m a la r in in g   ta s h q i  m u h it  t a ’s irid a   o 'z -  

o 'z id a n  y e m irilish i  k o rro z iy a  d e b   a ta la d i.  K o rro z iy a n i  ikki  q ism g a 

b o 'lis h   m u m k in :  k im y o v iy   v a  e le k tro k im y o v iy   k o rro z iy a .

K im y o v iy   k o rro z iy a   m e ta lla r  v a  u la r   q o tis h m a la r in in g   sirtq i 

q a v a ti  h a v o d a g i  tu rli  g a z la r   ( k is lo r o d ,  v o d o r o d   s u lfid ,  s u lfit 

a n g id rid ,  a z o t  o k sid la ri  va  b o s h q a la r)  t a ’s irid a   y e m irilis h i  tu s h u -  

n ilad i.  B u ja ra y o n d a   m e ta lla rn in g  ag ressiv m u h it t a ’sirid a  o k sid lari, 

su lfid la ri  v a b o s h q a   b irik m a la ri  h o sil b o 'lis h i k u z a tila d i.

K o rro z iy a   tu fay li  k u m u s h   o 'z in in g   y a ltiro q lig in i  y o 'q o ta d i, 

t e m i r   z a n g la y d i,  ru x ,  q a la y ,  z a n g la m a y d ig a n   p o 'l a t   x ir a la n ib  

q o la d i.  L ek in   m e ta lla rn in g  ak tiv lik  q a to r id a  e n g  o x irid a  jo y la s h g a n  

o ltin  v a  p la tin a  a tm o sfe ra   t a ’s irid a n  k o rro z iy a g a  u c h ra m a y d i.

N a m lik  v a  h a v o   k islo ro d i  t a ’sirid a  e le k tro k im y o v iy  k o rro z iy a si 

y u z a g a   k e la d i.  B a ’zi  m e ta lla r  o 'z   s irtid a   o k s id  p a r d a s i  h o sil  q ilish  

x o s s a s ig a   e g a ,  s h u n in g   u c h u n   a lu m in iy ,  ru x ,  x r o m ,  b e r illiy , 

n ik e l,  m a g n iy   k a b i  m e ta lla r  k o rro z iy a g a   c h id a m lid ir.

T e m ir v a u n in g  q o tish m a la ri korro ziy ag a c h id a m siz  h iso b lan ad i. 

K o rro z iy a  ja ra y o n id a  o k sid lo v c h i k islo ro d  b o 'lg a n i u c h u n   q u y id ag i 

ja r a y o n   s o d ir   b o 'la d i:

2 F e + 0 ,+ 2 H

2

0 = 2 F e ( 0 H ) 2l  



T e m ir ( I I )   g id ro k s id   h a v o   k islo ro d i  va  n a m lik   t a ’s irid a   y a n a  

o k sid la n ib   F e ( O H

) 3

 g a a y la n a d i:



4 F e ( 0 H )

2

+ 2 H



2

0 + 0 = 4 F e ( 0 H

) 3 

A g a r  b u  ja r a y o n   ag ressiv   m u h i t   ( C 0 2,  S 0 2,  N 0 2)  is h tir o k id a  



a m a lg a  o sh sa korro ziy a y a n a d a  tezlash ad i.

A g a r ik k ita   m e ta ll  b ir-b irig a  u la n g a n  h o la td a  k o rro z iy a g a   u c h -  

ra tils a ,  b u   m e ta lla rn in g   en g   fa o li  b irin c h i  n a v b a td a   k o rro z iy a g a  

u c h r a s h i  a n iq la n g a n :

Z n + 2 H C l= Z n C l

2

+ H



R u x n in g   k is lo ta d a   e rish i  k u z a tila d i.  S h u   ja r a y o n   ru x   m e ta li 

b ila n  tu ta s h tirilg a n   m is  ish tiro k id a   a m a lg a  o sh irilsa ,  rux m e ta lin in g  

k o rr o z iy a la n is h i  y a n a d a   k u c h a y a d i.  B u   y e r d a   e le k tro k im y o v iy



k o rro z iy a la n is h  y u z a g a  k elib ,  bir  m e ta ll  m u s b a t,  ik k in c h is i  m a n fiy  

z a ry a d la n ib  q o la d i.

K o rro z iy a g a   q a rs h i k u ra s h .  M e ta lla r s irtin i  h im o y a  q a tla m la ri 

b ila n   o ‘ra la d i.  M e ta lla r   sirti  lak,  b o ‘y o q ,  e m a l  b ila n   q o p la n a d i. 

M e ta lla r n in g   s irtig a   h a v o   va  b o s h q a   ag ressiv   m u h itn in g   t a ’siri 

k a m a y ib ,  k o rro z iy a  s e k in la s h a d i.

M e ta lla r n in g   y u z a si  b o s h q a   m e ta lla r   b ila n   ( N i,  C r,  Z n ,  C d , 

S n ,  C u ,  A g,  A u   va  b o s h q a la r)  q o p la n a d i.  M e ta lla r n in g   y u p q a  

p a r d a s i  ic h k a r id a g i  m e ta lln i  k ey in g i  o k s id la n is h d a n  sa q la y d i.

M e ta lla r d a n  y a s a la d ig a n   m a s h in a  va  m e x a n iz m la r m e ta lln in g  

o 'z id a n   e m a s,  b alk i k o rro z iy a g a  c h id a m li  q o tis h m a la rd a n  y asa la d i. 

B u n d a y   q o tis h m a la r  j u d a   k o ‘p.  R u x la n g a n ,  q a la y la n g a n ,  x ro m - 

la n g a n   q o t i s h m a l a r   k o r r o z iy a g a   c h i d a m l i   v a   x o s s a la r i  t o z a  

m e ta lla r d a n   u s tu n   tu ra d i.

M e t a l la r n i   k o r r o z i y a d a n   s a q la s h   u c h u n   e le k tr o k im y o v iy  

h im o y a  u s u lla rid a n  fo y d a la n ila d i.  M e ta ll b u y u m la rg a  faolligi y u q o ri 

b o 'lg a n  b o s h q a   m e ta lld a n  tu tq ic h   (з а к л ё п к а ) u la b  q o 'y ila d i.  B u n d a  

a g a r faol  m e ta ll y e m irilib  tu g a m a g u n c h a  a so siy  m e ta ll  k o rro z iy a g a  

u c h r a m a y d i.  D e n g iz d a g i  k e m a la r,  y e r o sti  q u v u rla ri, gaz  o 'ta d ig a n  

q u v u rla r  k o rro z iy a s in i  s e k in la s h tiris h   u c h u n   p r o te k to r   h im o y a  

ishlatiladi.  B u n d a y  s h a ro itd a  k o 'p in c h a  p o 'la t q u v u rlarn i h im o y alash  

u c h u n   a k tiv   m e ta ll  (m a s a la n ,  rux )  is h la tila d i.  P r o te k to r   s ifa tid a  

m a g n iy ,  ru x ,  a l u m i n iy   q o t is h m a la r i   h a m   q o 'l l a n i l s a ,  y a x sh i 

n a tija la r  o lin g a n .  P r o te k to r   y e m irilib   b o 'ls a ,  u n g a   y an g isi  u la b  

q o 'y ila d i.  K e m a la rn i  k o rr o z iy a la n is h d a n   s a q la s h   u c h u n   u la r   m is  

b ila n   q o p la n a d i.  M isli  q o p la m a g a   p r o te k to r   ( Z n ,  F e ,  M g )  u la b  

q o y ilsa k e m a   k o rp u s in in g   k o rro z iy a la n is h i  s e k in la s h a d i.

M e ta lla r s a q la n a d ig a n  m u h itg a   k o rr o z iy a n i  s e k in la s h tiru v c h i 

m o d d a la r   —  in g ib ito r la r   q o 's h ib   q o 'y ila d i.  I n g ib ito rla r  o rg a n ik  

m o d d a la r ,  n itr it,  x r o m a t,  s ilik a t,  fo s fa t  k is lo ta   tu z la r in in g   s a m a - 

ra d o rlig i  y u q o rilig i  m a ’lu m .

8 - b o b g a   o id   sav o l  v a   m a s a la la r

1. 

Quyidagi birikmalarda oltingugurtning oksidlanish darajasini aniqlang: 



S 0 2,  H 2S,  N a 2S 0 3,  C S 2,  H 2S 0 4,  As2S v

2.  Quyidagi birikm alarda xrom  va azotning oksidlanish  darajalarini 

hisoblang:

K ,C r 0 4,  Cr^Oj,  F e ( C r 0

2

)J2,  K



2

C r


2

0 7,  C r ,( S 0 4)3,  N a

3

[C r(O H )J ;



N H 3,  n

2

h 4,  n h



2

o h ,   n

2

o ,   n o ,   h n o 2,  n o 2,  h n o 3.



Download 5.87 Mb.

Do'stlaringiz bilan baham:
1   ...   12   13   14   15   16   17   18   19   ...   61




Ma'lumotlar bazasi mualliflik huquqi bilan himoyalangan ©fayllar.org 2024
ma'muriyatiga murojaat qiling